Hujšanje rešuje življenja: operacija želodca zmanjšuje tveganje za raka in ščiti DNK!

Hujšanje rešuje življenja: operacija želodca zmanjšuje tveganje za raka in ščiti DNK!

Približno polovica avstrijskega prebivalstva ima oznako »prekomerno telesno težo«, okoli deset odstotkov pa ima ITM celo 30 ali več, kar jih uvršča med debele. Te alarmantne številke prihajajo od strokovnjakov, ki so nedavno na konferenci na Dunaju poročali o daljnosežnih posledicah debelosti za zdravje. Debelost ni le dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja, ampak tudi za številne vrste tumorjev. [Südtirol News](https://www.sued Tirolnews.it/unterstellung/wer-haette-das-gedacht/auch-abnehm-op-kann-krebsrisk-senken-und-dna-schuetzen) poudarja, da postaja povezava med debelostjo in rakom vse bolj jasna. Debelost med drugim spodbuja raka trebušne slinavke in jeter pri moških ter raka dojke in maternice pri ženskah.

Zakaj pa je prekomerna teža tako nevarna? Raziskovalci so nedavno odkrili, da kronično mikro vnetje, ki ga povzroča debelost, lahko povzroči poškodbe DNK. Podobno kot pri laboratorijskih živalih, ki so trpele zaradi debelosti, se je tudi pri ljudeh izkazalo, da lahko izguba teže razbremeni genetski material. Zanimivo je, da so študije pokazale, da ljudje, ki po bariatrični gastrektomiji dosežejo znatno izgubo teže od četrtine do tretjine svoje telesne teže, občutijo tudi zmanjšanje genomske poškodbe. Te informacije so med drugim na voljo pri Svetovni zdravstveni organizaciji.

Daljnosežne posledice debelosti

Razprava o debelosti je v zadnjih letih vse bolj pereča. Dr. Hans Henri P. Kluge, tamkajšnji regionalni direktor WHO, opozarja, da nobena država v Evropi ne bo dosegla ciljev za zmanjšanje stopnje debelosti. Debelost lahko v bližnji prihodnosti celo nadomesti kajenje kot vodilni vzrok raka, ki ga je mogoče preprečiti, kar poudarja nujnost problema. Po podatkih WHO je v Evropi skupno 63 odstotkov moških in 54 odstotkov žensk prekomerno težkih ali debelih. Še en vidik, ki ga v tem kontekstu ne smemo zanemariti: ljudje z nizko stopnjo izobrazbe so bolj prizadeti. Krebsinformationsdienst poroča, da je približno 40 odstotkov vseh rakov posledica nezdravega načina življenja in prehrane.

Pandemija COVID-19 je razmere še poslabšala. V tem času je veliko ljudi razvilo nezdrave prehranjevalne navade in se manj gibalo – dejavniki, ki spodbujajo povečanje debelosti. WHO poudarja, da so za zaustavitev tega razvoja nujni celoviti ukrepi. Primeri vključujejo omejevanje oglaševanja nezdrave hrane in obdavčitev sladkih pijač.

Zdrav življenjski slog je ključen

Torej, kaj lahko storite? Uravnotežena prehrana, ki je bogata z vlakninami in rastlinsko hrano, vam lahko ne le pomaga pri izgubi teže, ampak tudi prepreči genetske poškodbe. Novejše metode zdravljenja, kot so zdravila za hujšanje, še niso dale zadostnih rezultatov glede genskih poškodb in tveganja za nastanek raka. Prihodnost boja proti debelosti in njenim tveganjem bodo bolj kot kdaj koli prej oblikovali preventivni ukrepi in zdrav življenjski slog. Konec koncev je odgovornost vsakega posameznika, da aktivno ukrepa proti debelosti in z njo povezanim tveganjem.