Razbijač sistema v Floridsdorfu: šola ali zapor za otroke?

Razbijač sistema v Floridsdorfu: šola ali zapor za otroke?

Pogled na Evropsko šolo Franza Jonasa na Dunaju Floridsdorf takoj pokaže, da se tu uporablja popolnoma drugačen stil poučevanja. Šola je vzpostavila večrazredni razred, v katerem se poučujejo tako imenovani »razbijalci sistema«, tj. učenci, ki zaradi kriz v osebnem okolju pogosto veljajo za težavne in imajo pogosto že v mladosti kazensko evidenco. Ravnatelj srednje šole Christian Klar ostro zagovarja ta koncept. Ločitev od teh učencev se mu zdi nujna, da se ostalim učencem omogoči sproščen pouk. "Razbremeniti moramo pritisk, da ustvarimo pozitivno učno okolje," poudarja. Poroča Puls24.

Toda ali je razred res rešitev? Učitelj Armin Aigner je skeptičen. Priznava, da večrazrednica ni optimalna rešitev za vse učence, ni pa tudi »slepa ulica«. Namesto tega vidi razred kot priložnost za ponovno vključitev učencev v redni pouk ali za pripravo na poznejše usposabljanje. Incident, ki je nedavno pretresel šolo, ponazarja izzive: učenec je nabavil orožje za samoobrambo. Kljub vsem pogovorom dijak Alan potrdi, da je ni bilo v šoli, ampak so jo pobrali kasneje.

Ozadje in izzivi

Problem "razbijalcev sistema" je kompleksen. Vedenjske težave razumemo kot deviantno vedenje, ki ga lahko pogosto opazimo na psihosocialnih področjih, kot so socialne veščine in čustva. Študija Macsenaere & Feist-Ortmann kaže, da veliko teh mladih trpi za diagnozami, kot so ADHD, agresivno vedenje ali motnje navezanosti, in prihajajo iz stresnih družinskih okolij. Pogosto se znajdejo v negativni spirali interakcije s sistemi pomoči, ki so pogosto preobremenjeni in ne morejo zagotoviti ustreznega okvira. V mnogih primerih to vodi do nenehnega preklapljanja med različnimi organizacijami za pomoč in poklicno potjo v socialnem varstvu mladih brez pravih rešitev. Opisuje individualno pedagogiko te zaskrbljujoče povezave.

Še posebej opazno je, da je večrazrednica trenutno le zmerno obiskana – od osmih učencev so prišli le trije. To kaže na veliko nezadovoljstvo študentov z razmejitvenim sistemom. Mnogi se bolje počutijo v rednem pouku. Kljub temu pa direktor Klar daje velik pomen varnosti zavoda in ostalih dijakov. »Nekaj ​​obiskov je bolje kot nič,« pravi učitelj Aigner, ki meni, da je uspeh, če otroci obiskujejo šolo in ne visijo po parku.

Pogled študentov

Dijaki sami so nezadovoljni in prijavijo svoja kriminalna dejanja, da bi prišli do denarja. Prinašajo celo pisma oblasti v zvezi s telesnimi poškodbami. "Zrak gori!" pravi Alan in s tem jasno pove, da je vsakdanje življenje v razredu vse prej kot običajno. Segregacijski sistem dojemajo kot oviro, ker jih stigmatizira, predvsem pa ne nudi prepotrebne podpore. Klarjeva navaja, da je tem otrokom pomembno pomagati, da ne bi ogrozili njihovega razvoja.

Druga znanstvena perspektiva osvetljuje tudi to dejstvo. Izraz »rušilec sistema« opisuje mlade, ki sistematično preizkušajo meje izobraževalnega sistema in se na te meje v svojem vedenju pogosto odzivajo z agresivnimi ali zaničevalnimi reakcijami. Aktivni sistemski motilci pričajo o zunanjih konfliktih, pasivni pa pogosto zapadejo v umik in izolacijo. GISO Journal ponuja Informacije o teh različnih vrstah in o tem, kako se spopadajo z izzivi v izobraževalnem in podpornem sistemu.

Evropska šola Franza Jonasa se je zato zavezala kompleksni in zahtevni nalogi. Poročanje Pulsa24 o šoli ne odraža le izzivov, temveč tudi upanje na reformo sistema in pomoč prizadetim mladim. Prihodnji meseci bodo pokazali, ali se bo koncept izkazal za izvedljivega in ali bo študente mogoče usmeriti v boljšo prihodnost.