Kärntner Straße na Dunaju: Bo v prihodnje dvojezična kot Koroška ulica?

Kärntner Straße na Dunaju: Bo v prihodnje dvojezična kot Koroška ulica?

Na Dunaju trenutno poteka živahna razprava o predlogu: nekdanji koroški deželni glavar Gerhard Dörfler načrtuje dvojezično poimenovanje Kärntner Straße. V prihodnje načrtujejo, da bo ulična tabla označena z napisom »Kärntner Straße – Koroška ulica«. Dörfler vidi v tem pomemben korak pri prepoznavanju kulturnozgodovinskih povezav med Koroško in Slovenijo v zvezni prestolnici. Ideja izhaja iz srečanja Dörflerja in državnega sekretarja Josefa Ostermayerja na Dunaju, podpirajo pa jo tudi predstavniki slovenskega veleposlaništva. Tam na dvojezičnost ne gledajo le kot na simbolno gesto, ampak tudi kot na pristop k ozaveščanju o slovenski kulturi v Avstriji, predvsem na Dunaju, kjer ta vprašanja pogosto stopijo v ozadje.

Do pobude pa je izražen tudi skepticizem. Urad vodje okrožja Markusa Figla (ÖVP) je v svoji podpori previden. Razlogi: Visoko administrativno breme, ki bi ga povzročilo preimenovanje, ter s tem povezani stroški zamenjave uličnih tabel. Te stroške bi na koncu morali kriti davkoplačevalci. Poleg tega bi lahko analiza stroškov in koristi pokazala, da zamisel ni preveč koristna. Markus Platt, predsednik kluba FPÖ Inner City, je predlog že zavrnil kot "poletno šalo".

Zgodovinsko ozadje dvojezičnosti

Dvojezičnost ima na Koroškem dolgo zgodovino, ki sega v 19. stoletje. Takrat je več kot 100.000 ljudi na južnem Koroškem slovenščino označilo za svoj materni jezik. Danes je ta številka le še nekaj tisoč in nenehno upada. V zgodovini je nemščina pogosto veljala za napreden jezik, slovenščina pa za nazadnjaško. Dolga leta je bila dvojezičnost v političnem okolju obravnavana kot neugodna. Mnogi pravijo, da se jim zdi izguba maternega jezika njihovih staršev boleča. Spremenil pa se je pogled na večjezičnost, ki v mnogih poklicih, zlasti v obmejnih območjih, prinaša očitne prednosti.

Za krepitev povezave s tem zgodovinskim jezikom Dörfler vidi dvojezično napisovanje kot pozitiven prispevek k boljšemu razumevanju slovenske kulture. Ob podpori slovenskih predstavnikov Dörfler prijavo oddaja tudi dunajskemu županu Michaelu Ludwigu in upa na njegovo podporo pri uresničitvi svoje zamisli.

Kärntner Straße, ki povezuje Dunaj s Koroško, se je z leti razvila v simbol prijateljstva med tema dvema regijama. Pogovori okoli morebitnega preimenovanja so torej tako politično kot kulturno pomembni. Medtem ko čakamo na odgovor mesta, bomo šele videli, ali bo dvojezična napisna tabla uresničena in kakšen vpliv bo to imelo na razmerje med slovensko in avstrijsko kulturo.

Takšna pobuda je vsekakor korak v pravo smer za boljše razumevanje in kot spodbuda za razpravo o vlogi Slovencev na Dunaju. Kot poudarjajo na slovenskem veleposlaništvu, bi s tem lahko spodbudili ne le dialog, ampak tudi razširili družbeno zavest o kulturni raznolikosti v Avstriji.

Za dodatne informacije o ozadju preberite MeinBezirk, Krone ali Ö1.