SEER: Šokantna igra o nasilju in vojni

SEER: Šokantna igra o nasilju in vojni

Wien, Österreich - 5. junija 2025 je predstava "Die Seherin" Milo Rau praznovala svojo premiero na dunajskem festivalu. Nujna uprizoritev obravnava uporabo nasilja v umetnosti. Poudarek je na glavni igralki Ursina Lardi, ki igra vlogo vojnega fotografa, ki potuje na globalna krizna območja in poišče dramatične slike. As reports [Nachtkritik.de] (https://nachtkritik.de/nachttritiken/oesterreich/wien-niederoesterreich/wiener-festwochen/dieer-feiser-festwochen-milo-raus-uber-de--auf-auf- der-der-der-der-Buhne), the scenery is characterized by Neplodne puščavske pokrajine, s plastičnimi odpadki in avtomobilskimi pnevmatikami, ki odražajo brutalizacijo družbe.

V predstavah je predstavljen iraški Azad Hassan, katere pohabljena usoda je krožila v nasilnem videoposnetku na internetu. Pripoveduje o invaziji na "islamsko državo" v Mossulu in se sooča z občinstvom z resničnostjo nasilnih videoposnetkov, ki so jih džihadisti posneli in objavljali na spletu. Kombinacija Lardijevih šokiranih slik in Hassanovih impresivnih spominov gledalce predstavlja pred vprašanjem, kako se obnašajo na reprezentaciji nasilja v medijih.

etika zastopanosti nasilja

Del ni samo ogledalo družbe, ampak spodbuja samostojnost o fascinaciji nasilja. V tej razpravi je poudarjena etika zastopanosti nasilja na odru in vloga občinstva. Več osrednjih vprašanj naredi priklon globlji razmislek: Zakaj je nasilje tako zapeljivo? Kaj ostane po vojni in terorju? In ali lahko umetnost dejansko ublaži trpljenje? Te teme niso pomembne samo za gledališče, ampak tudi za družbo kot celoto, kot kaže smer Milo Rauja impresivno.

Kako poudariti zanimive podrobnosti, razvoj vojnega fotografa postane jasen od slavne osebnosti do grenke Kassandre. Vaše iskanje predmetov groze se obrne, ko celo čuti uničujoče učinke nasilja iz prve roke. Navdih predstave hranijo življenjske zgodbe o vojnih fotografov: Inside in Iraški državljani: v notranjosti, s katerim iz njihovih lastnih izkušenj, zlasti njegovih srečanj s Hassanom, igrajo glavno vlogo, torej [festwochen.at] (https://www.festwochen.at/die Seerin).

Dramaturški vrhunec je še posebej omembe vreden: po nastopu Azad Hassan stopi na oder in se tušira z veseljem. Impresiven trenutek, ki ponazarja vrzel med medijskim sprejemom nasilja in resničnosti. Košček traja 1 uro in 30 minut brez odmora, spremlja pa ga impresivna uprizoritev, za katero je Anton Lukas zasnoval oder in kostume, medtem ko je Elia Rediger za zvok odgovorna.

Dunajski festivalski tedni so se lotili pomembne teme s to produkcijo, ki ni samo v naših kraljestvih, ampak je pomembna po vsem svetu. V času, ko nasilno poročanje in njihova poraba, tako v novicah kot tudi v zabavi, vseprisotna, "Seer" predstavlja nujno prošnjo, da razmišljamo o tem, kaj vidimo, kako to dojemamo in kakšno etiko je povezana z njim.

v zgodovini umetnosti tudi razmislek o tem, kako se spoprijeti s predstavitvijo nasilja. Umetniki, kot je Horst Strempel, ki je bil aktiven v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja in je bil na levi politično zavezan, so doživeli zapletenost med umetnostjo in močjo: Strempel ni našel dostopa do zahodne avantgarde, potem ko je bil osumljeno sum zaradi njegovega socialističnega angažmaja v zahodnem Berlinu, kot je razloženo (https. Diskurz o nasilju v umetnosti je bil pomemben in ga je treba nadaljevati nekaj časa