Dunaju grozi rekordni primanjkljaj: tamkajšnji svet razpravlja o finančni prihodnosti!

Dunaju grozi rekordni primanjkljaj: tamkajšnji svet razpravlja o finančni prihodnosti!

23. junija 2025 se je sestal dunajski mestni svet in začel dvodnevno razpravo o finančnih izkazih za leto 2024. Ta seja je zaznamovala pomemben trenutek za mesto, saj je mestna svetnica za finance Barbara Novak (SPÖ) imela svoj prvi govor v novi vlogi. V svojem govoru se je zahvalila predvsem ljudem, ki so imeli ključno vlogo pri pripravi računovodskih izkazov, med drugim zveznemu ministru Petru Hankeju in Christophu Mascheku. Gospodarski položaj Dunaja se je po koronskih letih in energetski krizi le počasi okreval, kar se odraža tudi v številkah. Dolg mesta Dunaj znaša impresivnih 11,94 milijarde evrov – kar je za 1,77 milijarde evrov več kot leto prej. Načrtovane ocene za leti 2024 in 2025 kažejo tudi povečanje za 2,24 milijarde evrov, kar mestu povzroča dodatne težave, kot meinbezirk.at poročila.

Žal pa zaključni računi niso edina zaskrbljujoča novica. Primanjkljaj za leto 2024 znaša 1,77 milijarde evrov in je najvišji v zgodovini mesta. Za leto 2025 je napovedan nadaljnji primanjkljaj v višini 3,8 milijarde evrov. Novak poudarja, da mesto nujno potrebuje pravične zvezne davke, saj v letih 2024 in 2025 manjka okoli 500 milijonov evrov prihodkov. Ti finančni izzivi so povzročili tudi ostre kritike opozicije.

Opozicija je kritična

Predsednik kluba ÖVP Harald Zierfuß je govoril o "rekordnem minusu" v proračunih za leti 2024 in 2025. Judith Pühringer, vodja Zelenih, je prav tako pozvala k nujnim naložbam v javni promet. Posebej je bilo govora tudi o pozitivni predstavitvi finančnega stanja na seji. Medtem ko je vodja kluba Neos Selma Arapović opozorila, da je Dunaj lani porabil 500 milijonov evrov manj od prvotnega proračuna, je Dominik Nepp iz FPÖ odgovorne pozval, naj realnost predstavijo bolj realno in je ne cukrajo.

Če bo primanjkljaj ostal tako visok, bo za novo koalicijo SPÖ in Neos velik izziv smiselno izvesti zahtevane reforme, kot sta revizija vseh subvencij in načrtovana reforma minimalnega dohodka. Kot poroča presse.wien.gv.at, bi morala biti prednostna naloga varčevanje, reforme in naložbe, da se zagotovi vzdržno finančno načrtovanje. Cilj je zagotoviti, da bo "delo spet vredno", kar je Novak odkrito napovedal.

Dunaj v gospodarskem kontekstu

Kljub težki finančni situaciji Dunaj beleži nekaj pozitivnih gospodarskih premikov. Brezposelnost je s 6,1 odstotka pod avstrijskim povprečjem, ki znaša 8,2 odstotka, mesto pa je lani ustvarilo 119 milijard evrov, kar predstavlja četrtino bruto družbenega proizvoda. Povečujejo se tudi prenočitve na Dunaju, rekordnih 18,9 milijona. Poleg tega je bilo leta 2023 na Dunaju registriranih več kot 10.000 poslovnih naselij, kar je pozitiven signal za lokacijo.

V okviru naložb se je v zdravstvo steklo 3,42 milijarde evrov, v izobraževanje pa 3,86 milijarde evrov, kjer bo med drugim delovalo 113 celodnevnih osnovnih šol z brezplačnim kosilom. Mesto je povečalo tudi svoje premoženje za 1,1 milijarde evrov na 37,8 milijarde evrov.

Glede na ta mešan izid bo politična razprava na Dunaju zagotovo ostala razburljiva. Lokalni svet je pred izzivom, da vse projekte realizira v skladu z odgovornim finančnim ravnanjem, hkrati pa zagotavlja socialno kohezijo v mestu. Zanimivo bo videti, kako se bodo razprave razvijale in ali bodo potrebe dunajskega prebivalstva še v prihodnje dovolj upoštevane. Avstrijsko sporočilo za javnost še poroča, da je za optimalno obvladovanje prihajajočih proračunskih izzivov potrebno močnejše vzdržno finančno načrtovanje.