Dunaj 1945-1955: Knjiga o obnovi in ​​novem upanju!

Dunaj 1945-1955: Knjiga o obnovi in ​​novem upanju!

Ponovno rojstvo Dunaja v povojnem obdobju ni le vznemirljivo poglavje v zgodovini mesta, temveč tudi tema nove publikacije: »Dunaj 1945–1955: Vpogled v razstave ob dnevu Dunajskih muzejev okrožja«, ki so jo danes predstavili v okrožnem muzeju Mariahilf. Knjiga, ki so jo izdali ARGE Dunajski okrožni muzeji in vodi Brigitte Neichl, direktorica okrožnega muzeja v Rudolfsheim-Fünfhausu, osvetljuje izzive in upe, ki so oblikovali mesto v letih po drugi svetovni vojni. Kot poroča meinkreis.at, je Marcus Bruckmann, direktor muzeja Mariahilf, dogodek odprl z pogled na različne teme, ki jih obravnava knjiga.

Publikacija združuje osebne zgodbe sodobnih prič, vključno s spomini Hilde Schneider in Hermine Cerha, ki navdušujoče opisujeta, kako se je oblikovalo vsakdanje življenje v povojnem času. Brigitte Neichl je izpostavila obsežen trud pri ustvarjanju tega dela, ki predstavlja pregled edinstvenega kulturnega in družbenega razvoja Dunaja. 160 strani je prežetih z ilustracijami in osvetljuje posamezne zgodbe okrajev med obnovo.

Kulturna prebuja in infrastruktura

V letih 1945 do 1955, ko je bil Dunaj obnovljen pod očmi štirih okupacijskih sil, je mesto doživelo precejšnje spremembe. Pred obnovo je bilo treba odstraniti ogromne količine ruševin in smeti, ki so nastale kot posledica uničujočega bombardiranja druge svetovne vojne. Po bezirksmuseum.at so bili še posebej močno prizadeti Notranje mesto ter okrožji Leopoldstadt in Wieden, s približno 41 % stavb na Dunaju je utrpelo vojno škodo. Več kot 50.000 domov je bilo popolnoma uničenih.

Odvoz ruševin se je začel takoj po vojni in do konca leta 1945 so odpeljali že 670.000 kubičnih metrov ruševin. Tudi tramvajski promet je 29. aprila 1945 ponovno stekel s petimi linijami, da bi lahko mobilizirali dunajsko prebivalstvo. Tramvajsko omrežje naj bi v celoti delovalo šele leta 1950. Vse to kaže, kako hitro je mesto znova zaživelo, da bi bilo kos izzivom vsakdanjega življenja.

Obnovitveni spomeniki

Obnova Dunaja ni vključevala le infrastrukture, temveč tudi simbolno pomembne zgradbe, kot sta Štefanova katedrala in Državna opera. Te izjemne zgradbe so simbolizirale nov začetek mesta. Po intenzivnih obnovitvenih delih so 26. aprila 1952 ponovno odprli katedralo sv. Štefana, Dunajsko državno opero pa so za javnost slovesno odprli 5. novembra 1955. geschichtewiki.wien.gv.at, je bilo za obnovo značilno tudi pomanjkanje surovin in delavcev, kar je nekajkrat odložilo prve večje gradbene projekte.

V knjigi je našla prostor prav tako vznemirljiva tema: dunajski vitraji, o katerih je spregovorila Alicia Waldstein, direktorica Muzeja stekla. Tu sta združeni umetnost in zgodovina in postane jasno, kako so kulturni izrazi v tem času tvorili pomemben del družbenega prebujanja.

Publikacija je na voljo za priporočeno donacijo 10 evrov, tako pri office@kreismuseum.at pa tudi v vseh dunajskih okrajnih in posebnih muzejih. Pot od uničenja do novih začetkov oživi v tej knjigi in vas vabi k raziskovanju zgodovine našega mesta. Publikacija je v tem smislu več kot le knjiga – je povabilo, da sooblikujemo preteklost in pogledamo v kompleksen, zgodovinski čas.