Prepoved nošenja naglavnih rut za dekleta: Islamsko združenje grozi s tožbo!

Prepoved nošenja naglavnih rut za dekleta: Islamsko združenje grozi s tožbo!

V Avstriji se poraja družbenopolitična razprava, ki ne zadeva le deklet, mlajših od 14 let, ampak tudi celotno muslimansko skupnost. Vlada je predlagala novo prepoved nošenja naglavnih rut za mladoletne osebe, ki naj bi začela veljati januarja 2026. Ta načrt že povzroča burne razprave, številni glasovi pa ga kritizirajo kot korak v napačno smer.

Islamska federacija (IF), drugo največje mošejsko združenje v državi, izraža močno zaskrbljenost in vidi zakon kot izraz politične motivacije, ki bi lahko imela koristi od protiislamskih tokov. Naglavno ruto opisuje kot izraz kulturne identitete, saj prepoznavnost vere nima negativnega vpliva na družbeno participacijo. Claudia Plakolm, ministrica za integracijo in mladino ÖVP, je otroške naglavne rute opisala kot "znak zatiranja" in pojasnila, da lahko dekleta v Avstriji "odraščajo svobodno, vidno in samoodločno."

Ogorčenje med muslimani

IF ne kritizira le simbolne politike politikov, temveč opozarja tudi na morebitno povečanje rasističnih napadov na muslimane. "Samoodločba s prepovedmi? To ne more biti prava pot," poudarja tiskovni predstavnik IF. To poudarja temeljno neskladje v dojemanju: za mnoge ženske, ki se odločijo nositi hidžab, je to izraz njihovih verskih prepričanj in ne simbol zatiranja. Na javno razpravo močno vplivajo predsodki.

Pri obravnavi tega vprašanja se pogosto spregleda, da dekleta, mlajša od 14 let, nimajo dovolj glasu za sprejemanje teh odločitev. Kritiki trdijo, da se rut ne bi smelo nositi v šolah in javnih ustanovah, da bi omejili vpliv kulturnih norm. Vendar pa mnogi menijo, da je ta pogled diskriminatoren in povečuje občutke izoliranosti znotraj muslimanske skupnosti.

Socialna politika v fokusu

O načrtovanih spremembah se ne razpravlja samo v Avstriji. Podobna prizadevanja je mogoče opaziti v Nemčiji, kjer so predpisi, ki omejujejo nošenje verskih oblačil v javnih službah, v zadnjih letih povečani. Aynur Handan Yazıcı, predsednica ženske organizacije IGMG, izraža ostro kritiko tovrstnih načrtov, ki bi muslimankam lahko otežili zastopanost na pomembnih položajih. Prepovedi vidi kot "družbeno-politični fiasko" in poziva k večji udeležbi verskih in etničnih manjšin.

Posebej omembe vredna je tudi razprava o prepoznavnosti muslimank na ključnih položajih. Mnoge ženske, ki nosijo hidžab, ga v svojem poklicnem življenju ne uporabljajo, da bi jih jemale resno. Radikalni verski diskurzi uporabljajo polemike o naglavnih rutah za spodbujanje miselnosti "mi proti njim" in spodbujajo strahove, da Zahod deluje proti muslimanski skupnosti. Pomembno je spraševati mlada dekleta sama in spodbujati bolj odprt, versko občutljiv odnos.

Glede na nov osnutek zakona se ne zastavlja le vprašanje, kaj zakonodaja pomeni za nošenje naglavne rute, temveč tudi, kako se želimo kot družba soočiti z različnostjo in versko identiteto. Islamska federacija že načrtuje pozorno spremljanje zakonodajnega postopka in morebitne pravne ukrepe proti zakonu, da bi svoji skupnosti poslala jasno sporočilo.