Suche
Nesmrtnost v umetnosti: branje in razstava v Ottakringu!
Odkrijte večer odprtega branja »imsterblich« 16. novembra v Ottakringu z branji in umetnostjo znanih avtorjev in umetnikov.
Nesmrtnost v umetnosti: branje in razstava v Ottakringu!
Društvo kunst-projekte na Dunaju bo 16. novembra 2025 organiziralo poseben odprti bralni večer pod geslom »nesmrtno«. Ta dogodek ponuja platformo za ustvarjalne ume in poudarja raznolik odnos med umetnostjo, literaturo in nesmrtnim krompirjem. V tem večeru se bodo predstavili številni nadarjeni avtorji in umetniki, ki bodo poleg svojih del predstavili tudi zgodovino in pomen krompirja v kulturi.
Na dogodku bodo svoja besedila predstavile avtorice Doris Kloimstein, Franziska Bauer, Jacqueline Fedy in Daniela Noitz. Zanimivo je predvsem to, da bo Jacqueline Fedy ta večer predstavila svojo otroško knjigo o francoskem agronomu Antoinu-Augustinu Parmentierju. Parmentier, ki je živel od leta 1737 do 1813, je bil pionir v gojenju krompirja v Franciji in Evropi, zaradi česar je krompir postal pomemben vir hrane, kot npr. Wikipedia poročali. Njegovo življenjsko delo, ki vključuje tudi številne znanstvene objave, je odločilno vplivalo na prehransko varnost v Franciji.
Umetnost in krompir – fascinantna povezava
V okviru dogodka bo umetnik Martin Hammerschmid predstavil svojo razstavo “Life Drawings 2025”. V risbah aktov in portretov daje poseben poudarek čustvom in tako združuje reprezentacijo z abstrakcijo. V Salzburgu rojeni Hammerschmid, ki od leta 2023 razstavlja na Dunaju, na vznemirljiv način dopolnjuje koncept večera. Razstava bo na ogled do 14. decembra 2025.
Krompir, ki je prišel v Evropo iz Južne Amerike v 16. stoletju in je bil pogosto napačno razumljen kot krma za živali, je našel svoje mesto tudi v umetnosti. Kot osrednji motiv ga uporabljajo številni umetniki, na primer Vincent van Gogh na svoji znameniti sliki »Jedci krompirja«. Glede na to Nemški muzej krompirja Gomolj se je iz hrane za reveže prelevil v shujševalno sredstvo v sodobni dietni kuhinji in ga cenijo kot »nepogrešljivega rešitelja v stiski«.
Od strahu do sprejemanja
Kljub začetnim predsodkom in celo prepovedi gojenja do leta 1772 je Parmentier odločilno vplival na sprejetje krompirja. Med sedemletno vojno je bil ujet in je moral gomolj uporabljati kot vir hrane – hitro je prepoznal njegovo vrednost in začel promovirati njegove prednosti. To je končno pripeljalo do tega, da je pariška medicinska fakulteta leta 1772 krompir razglasila za užitnega, kar je postavilo temelje za njegov preboj.
Dogodek 16. novembra ni le praznovanje ustvarjalnega izražanja, temveč tudi pogled nazaj na presenetljivo in pogosto premalo cenjeno zgodovino krompirja v umetnosti in literaturi. Avtorji in umetniki dajejo občinstvu priložnost, da ponovno odkrijejo številne plati in kulturni pomen »zaklada zemlje«.