Skoraj vsak peti otrok v Avstriji ostane sedeč – razlogi in rešitve!

Skoraj vsak peti otrok v Avstriji ostane sedeč – razlogi in rešitve!

Osnovnošolska leta v Avstriji za mnoge otroke predstavljajo velik izziv. Glede na trenutno analizo, ki jo je profil Skoraj 20 % učencev mora ostati v osnovni šoli dlje od predvidenih štirih let. Še posebej presenetljivo je, da le 80 % otrok konča šolo v običajnem času. Znak za alarm za izobraževalni sistem!

Trenutna študija kaže, da 9,5 % otrok obiskuje vrtec, 9,3 % pa jih mora ponavljati razred. Zanimivo je, da so vzroki za ponavljanje manj v slabih ocenah in pogosteje v slabem znanju nemščine. Le 55 % otrok, ki v vsakdanjem življenju ne govorijo nemško, zaključi osnovno šolo v predvidenem času. Pri otrocih, katerih prvi jezik je nemščina, je uspešnost 82-odstotna. Te številke jasno kažejo, kako pomembno je jezikovno učenje.

Šolske strukture in izzivi

Izzivi v šolskem sistemu so različni. V osnovni šoli na Dunaju so na primer združili dve šoli, kar je povzročilo logistične težave. Ravnatelj druge osnovne šole opozarja, da ponavljanje pogosto odtrga otroke od razreda in da to negativno vpliva na družbene strukture. Študije kažejo, da so takšne spremembe še posebej stresne za osnovnošolske otroke.

Statistika Vorarlberga kaže, da le 0,8 % otrok z nemškim prvim jezikom in 2,2 % z drugim maternim jezikom ostane v osnovni šoli. Za primerjavo, na Dunaju je bilo 57 % dijakov, ki so ponavljali obvezno šolanje, uvrščenih med izjemne. Avstrija ima neverjetno 3,4-odstotno stopnjo osipa v osnovni šoli, kar je precej nad povprečjem OECD, ki znaša 1,5 odstotka.

Alternativni pristopi financiranja

Strokovnjakinja za izobraževanje Susanne Schwab se zavzema za to, da šole ponudijo podporo že na začetku, namesto da bi se zanašale na ponavljanje. Izobraževalni direktorati in ministrstvo za izobraževanje že iščejo alternativne modele financiranja. Na Gradiščanskem obstaja možnost financiranega mentorstva in drugih ukrepov za izboljšanje uspešnosti. Cilj: Otroci ne smejo le napredovati v naslednji razred, temveč naj bodo tudi pripravljeni na pozitivno šolsko kariero.

Poleg teh ukrepov so ponavljajoči se izpiti osrednji del avstrijskega izobraževalnega sistema. Ti potekajo prva dva učna dneva v novem šolskem letu, če ni drugače določeno. Šolske skupnosti se lahko celo odločijo za različne ure teh izpitov, da se spopadejo z organizacijskimi izzivi. Za študente, ki lahko navedejo upravičene razloge, obstaja celo možnost, da v primeru odsotnosti zahtevajo nov izpitni rok, kot npr. Ministrstvo za šolstvo je za brati.

Ni pa vse enostavno: ocenjevanje izvajata vsakokratni učitelj in ocenjevalec, ponavljanje popravnega izpita pa je možno le pod določenimi pogoji. Vse skupaj ustvarja pritisk in stres za učence, ki se že tako spopadajo s številnimi ovirami v šolskem sistemu.

Skratka, avstrijski šolski sistem je na razpotju. Nujno je treba poiskati načine, kako ne le pomagati otrokom pri doseganju boljših ocen, ampak jim tudi zagotoviti celovito podporo na njihovi izobraževalni poti. Dobro šolsko okolje ne spodbuja samo dosežkov, ampak tudi veselje do učenja – cilj, ki bi moral biti glavna prednostna naloga vsakega otroka.