Novogradnje v Avstriji: Pomanjkanje stanovanj kljub subvencijam še narašča!

Novogradnje v Avstriji: Pomanjkanje stanovanj kljub subvencijam še narašča!

Stanovanjska gradnja na Dunaju kaže mešane številke. Subvencije za novogradnje so leta 2024 doživele vzpon in osvetlile že tako napete stanovanjske razmere. Glede na Trend je bilo skupno okoli 19.200 finančnih obveznosti, kar ustreza prijetnemu povečanju za 13 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. Tudi izdatki za stanovanjske subvencije so se povečali za 14 odstotkov na 2,51 milijarde evrov in se vrnili na raven iz začetka leta 2010.

Izpostaviti velja predvsem obsežne subvencije za novogradnje, ki so se povečale za 27 odstotkov. Predsednik združenja Robert Schmid je optimističen in poudarja, da bi ta trend rasti lahko pomagal odpraviti pomanjkanje stanovanj. Vendar tudi opozarja: da bi stabilizirali gradbeno proizvodnjo in ustvarili cenovno dostopen življenjski prostor, je treba uporabiti inovativne pristope in obdržati stroške gradnje pod nadzorom.

Statistika prenove in obrestne mere posojil

Povsem drugače pa je na področju financiranja prenove. Statistika tu kaže na sprostitev, a tega ne moremo razumeti kot pozitivno. Izdatki za obnove so upadli za 6 odstotkov na vsega 650 milijonov evrov, skupaj pa se je v projekte prenove, vključno z državnimi sredstvi, steklo 2,15 milijarde evrov. Upad na tem področju poraja vprašanja, zlasti glede na visoke posojilne obrestne mere in podražitve gradenj zaradi uredbe KIM, ki močno depresirajo gradbena dovoljenja.

Z 51.500 gradbenimi dovoljenji v letu 2024 je število za približno tretjino pod desetletnim povprečjem. Stopnja stanovanjske gradnje – število dovoljenj za gradnjo stanovanj na 1000 prebivalcev – je bila po vsej državi 3,5, med katerimi je Dunaj s 4,5 vodilni. Iz tega je razvidno, da gre prestolnici na področju stanovanjske politike veliko prav, zaostajajo pa Koroška (2,7) ter Salzburg in Štajerska (po 2,9). OTS poroča.

Pogled v prihodnost

Pot za prihodnja leta je torej ogrožena. Schmid opozarja, da je treba pri ocenjevanju emisij CO2 skozi celotno življenjsko dobo bivalnega prostora uporabiti tehnološko odprt pristop. Če se politika usmeri v bolj trajnostne gradbene materiale, bi se emisije lahko zmanjšale, vendar bi bilo treba s tem povezane stroške za gradbeno industrijo gledati previdno. To ravnovesje bi lahko bilo ključnega pomena za izogibanje tržnim omejitvam in trajnostni boj proti stanovanjski krizi.

Glede na te ključne podatke je jasno, da se Dunaj in preostala Avstrija soočata z ogromnimi izzivi. Toda z dobrimi rokami v politiki in gradbeništvu bi bilo mogoče usmeriti smer v pravo smer. Zato je še vedno vznemirljivo videti, kako se bo stanovanjski trg razvijal v prihodnjem letu.