Dunaj sije v zelenju: Je naše mesto res še vredno življenja?

Dunaj sije v zelenju: Je naše mesto res še vredno življenja?

Dunaj ne navdušuje le kot kulturno središče, ampak tudi kot eno najbolj zelenih mest na svetu. Glede na nedavno študijo, objavljeno v strokovni revijiOkoljske raziskave: Infrastruktura in trajnostje bil objavljen, se Dunaj uvršča v zgornjo tretjino »Green View Index« z oceno 22, kar mesto uvršča za Budimpešto in Pretorio. Vendar pa ta raziskava, ki jo je vodil Giacomo Falchetta z Mednarodnega inštituta za uporabno sistemsko analizo (IIASA) v Laxenburgu, kaže zaskrbljujoč trend: količina zelenice na ulicah po vsem svetu upada. To velja tudi za Dunaj, kjer so zelene površine ključnega pomena za urbano življenje.

Pomena teh zelenih površin ni mogoče preveč poudariti: niso pomembne le za zadrževanje CO2 in hlajenje mestnega podnebja, ampak tudi spodbujajo dobro počutje prebivalcev. »Zelene površine so bistvenega pomena za ublažitev negativnih učinkov podnebnih sprememb in ohranjanje kakovosti življenja v urbanih območjih,« poudarja študija.

Urbani izzivi v fokusu

Podobne pobude, kot je razvojni program latvijske prestolnice Riga za obdobje 2022–2027, kažejo, da se tudi druga mesta posebej odzivajo na izzive procesa urbanizacije in podnebnih sprememb. Riga se zanaša na celovito vključevanje državljanov in pazi na cilje ZN o trajnostnem razvoju ter cilje Evropske komisije. Med devetimi prioritetami programa sta ključni okolju prijazna mobilnost in zdravi življenjski pogoji v mestu.

Latvijski načrtovalci so se na različnih delavnicah in anketah intenzivno ukvarjali s potrebami prebivalstva. Rezultat: celostni pristop k izboljšanju urbanega okolja, ki daje prednost kakovosti življenja in dostopu do zdravstvene oskrbe.

Uporaba virov in prilagajanje podnebju

Na Dunaju, kjer je prilagajanje podnebju prav tako zelo pomembno, nova projektna skupina kaže načine za urbani razvoj, odporen na podnebne spremembe. Novo ustvarjeno spletno mesto nudi uporabna gradiva za urbaniste in arhitekte. Ti vključujejo kontrolne sezname, smernice in izročke za načrtovanje bivalnih prostorov in odprtih prostorov, odpornih na vročino, ter za vključevanje prilagajanja podnebju v instrumente občinskega načrtovanja.

Z jasnim poudarkom na aktiviranju urbane družbe in ozaveščanju odločevalcev je cilj narediti mesta ne le lepa, ampak tudi funkcionalna in pripravljena na prihodnost.

Če povzamemo, stanje na Dunaju in posledično tudi v Rigi kaže, da morata urbano zelenje in vključevanje podnebju prijaznih ukrepov v urbanistično načrtovanje iti z roko v roki. Dobro načrtovanje je lahko ključnega pomena za ustrezno soočanje z izzivi podnebnih sprememb in urbanizacije.

Razvoj v teh mestih je obetaven - in očitno že poteka premislek, po katerem bi se lahko zgledovale tudi druge metropole.

Za več informacij o študiju na Dunaju glejte Tisk. Trajnostni pristopi iz Rige so podrobno opisani v Eurohealthnet opisano, temo podnebju prijaznega urbanega razvoja pa obravnavamo v okviru različnih projektov na spletni strani Zvezna agencija za okolje se zdravi.