Informacijska tabla ponuja vpogled v zgodovino kamnite poti v Margaretenu

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Nova informacijska tabla v vrtu čutov in miru na Dunaju-Margareten pripoveduje zgodbo o edinstveni kamniti poti.

Eine neue Infotafel im Sinne- und Ruhegarten in Wien-Margareten erzählt die Geschichte des einzigartigen Steinpfades.
Nova informacijska tabla v vrtu čutov in miru na Dunaju-Margareten pripoveduje zgodbo o edinstveni kamniti poti.

Informacijska tabla ponuja vpogled v zgodovino kamnite poti v Margaretenu

V mirnem Dunaju-Margareten se veliko dogaja na področju zgodovine in narave. Impresivno umetnino v vrtu miru in čutov na naslovu Siebenbrunnengasse 29 bo kmalu spremljala nova informativna tabla. Ta plošča naj bi pripovedovala vznemirljivo zgodbo o edinstveni kamniti poti, ki je dolga okoli 70 metrov in je bila narejena iz kamnov iz rečnih sedimentov, kot so Donava, Schwechat, Traisen in Mur. Kamni, ki ležijo polžasto razporejeni, odražajo stopnje človekovega razvoja – od razmeroma mladih kamnin, starih okoli milijon let, do tistih, starih nekaj sto milijonov let. Za umetniško izvedbo sta poskrbela Karin Moser, raziskovalna asistentka na Univerzi na Dunaju, in strokovnjak za geologijo Godfrid Wessely, nekdanji univerzitetni profesor. Predlog za postavitev informativne table so soglasno sprejeli Margareten socialdemokrati in ljudska stranka, kot meinbezirk.at poročila.

Namestnik okrožnega vodje Christoph Lipinski iz SPÖ je izrazil navdušenje nad pomembnostjo projekta. »Pomembno je narediti zgodovino Poti kamnov bolj prepoznavno za občane,« je dejal Lipinski. Da ne pusti trajnega vtisa le preteklost, temveč se smiselno oblikuje tudi prihodnost.

Moč narave – vrtna terapija in njene koristi

Ko že govorimo o prihodnosti: Narava igra pomembno vlogo ne le v vrtu miru, ampak tudi pri oskrbi ljudi z demenco. V takih objektih Alte Stadtgärtnerei Center za starejše, se prizadeti naučijo spopadati s svojimi težavami. Tamkajšnji senzorični vrt je kraj, kjer se spomini prebujajo z dotikom, vonjem in pogledom. Vrtnar Mirko Surburg je zasnoval ta vrt, kjer imajo lahko dejavnosti, kot sta sajenje in pletje, poleg veselja tudi zdravilne učinke. Dejavnost v naravi se je izkazala za koristno za kakovost življenja bolnikov z demenco, kot poudarja fundacija Carstens.

Vrtna terapija je več kot le trend; že dolgo je priznana kot učinkovita metoda pri zdravljenju demence. Raziskovalci možganov dokazujejo, da stik z naravo ne le izboljša počutje, ampak tudi zmanjša depresivna razpoloženja. Oživijo se spomini na prejšnje delo na vrtu, spodbuja se komunikacija med pacienti in krepi se občutek pripadnosti skupnosti.

Skupne dejavnosti in spomini

Vsi ti pozitivni učinki so odlični, a kako te terapije še bolje vključiti v nego? Pomembno je, da se v negovalnih ustanovah ne uporabljajo samo notranji prostori, temveč tudi odprti prostori, ki se spremenijo v terapevtske vrtove. Zahvaljujoč ciljno usmerjeni ponudbi se bolniki lahko sprostijo na vrtu ali aktivno delajo, kar ne vpliva le na njihovo razpoloženje, temveč tudi na splošno kakovost življenja. Kombinacija vrtne terapije z drugimi terapevtskimi metodami, kot je na primer vadba, še ne pokaže vseh prednosti in potenciala, ki jih tovrstna terapija vsebuje.

Dunaj-Margareten s svojo novo kamnito potjo in terapevtskimi pristopi skrbi, da tako zgodovina kot sedanjost ostajata živi in ​​oprijemljivi. Akterji v soseski prispevajo svojo vlogo pri oblikovanju mestne krajine ne le kot skupek stavb, ampak kot življenjski prostor za srečanja in spominjanje.