Kolonializem na okenski polici: Eksotične rastline v svetovnem muzeju na Dunaju

Kolonializem na okenski polici: Eksotične rastline v svetovnem muzeju na Dunaju

Od 28. maja 2025 do 25. maja 2026 bo v Weltmuseum na Dunaju na ogled fascinantna razstava z naslovom »Kolonializem na okenski polici«. Ta razstava osvetljuje zanimivo zgodovino desetih priljubljenih hišnih in balkonskih rastlin, vključno z jelko, brezovo figo, aloe vero in mnogimi drugimi. Vsaka od rastlin pripoveduje svojo zgodbo o svojem izvoru in ljudeh, ki so jo odkrili in razširili. Še posebej vznemirljivo je, da je veliko teh rastlin doma zunaj Evrope. Za tiste, ki bi radi izvedeli več o biografijah teh "eksotov", je obisk te predstave obvezen.

Razstava, ki jo je kurirala Bettina Zorn, se osredotoča na vlogo botanikov in lovcev na rastline od 17. stoletja naprej, ki so se podali iskat zdravilne in koristne rastline. Takrat so eksotične rastline pogosto služile kot statusni simboli plemstva in višjega razreda. Primer je rastlina pajek, ki jo je cenil Johann Wolfgang von Goethe in je našla pot v dvorni ambient. Druga zvezda je sobna jelka, ki jo je leta 1774 v Pacifiku odkril James Cook in jo prinesel v Evropo.

Rastline kot sodobne priče

Zanimivo je, da razstava tudi prikazuje, da so afriške vijolice našle pot v Evropo prek nemške vzhodnoafriške odprave. Te povezave jasno kažejo vpliv kolonializma na botaniko in opazovanje rastlin v Evropi. Toda kaj so korenine teh povezav? Glede na zgodovino Antropološkega društva na Dunaju, ustanovljenega leta 1870, je interakcija med kulturami globoko zakoreninjena. To društvo je pripomoglo k ustanovitvi antropološkega in prazgodovinskega muzeja, ki je bil odprt leta 1889 in je vključeval oddelek za etnologijo in antropologijo.

Muzej je bil plod kolonialnih in etnografskih zbirk, ki so postajale vse pomembnejše kljub pomanjkanju kolonialne moči Avstro-Ogrske. Na primer, obsežna zbirka iz Kraljevine Benin, ki so jo zajele britanske čete, je bila vključena v muzej kot darilo. Tu postanejo vidni zametki kolonializma, ki je pustil svoj vpliv tudi na naše ravnanje z rastlinami.

Nov pogled na zgodovino

Kako pa se je skozi čas spreminjal pogled na kolonialno zgodovino in znanost? Od osemdesetih let prejšnjega stoletja so bili kritični glasovi iz nekoč koloniziranih držav slišati širše. Danes zgodovinarji ne preučujejo le vloge Evrope v kolonializmu, temveč tudi dragoceno strokovno znanje koloniziranih ljudi. Ta razmišljanja odpirajo nove poglede na rastline, ki nas obdajajo, in jasno kažejo, da znanje ni izključno evropsko. Osupljiv primer je kartografija – v britanskem kolonialnem obdobju je bilo lokalno znanje o rastlinah in zemljevidih ​​pogosto prezrto ali premalo cenjeno.

Weltmuseum Wien z razstavo »Kolonializem na okenski polici« pomembno prispeva h kritičnemu preučevanju teh tem. Obiskovalce čaka pester program, ki ne opeva le lepote rastlinskega sveta, ampak se osredotoča tudi na zgodbe okenskih rastlin. Botanična raznolikost bogati naše zasebne in javne prostore, ta razstava pa nas vabi k razmisleku o naši interakciji z rastlinami.

Več informacij o razstavi najdete na spletni strani ORF in to Svetovni muzej na Dunaju, kot tudi za zgodovinsko kontekstualizacijo bpb.de.