Kolonializem na okenskem pragu: eksotične rastline v svetovnem muzeju Dunaj
Kolonializem na okenskem pragu: eksotične rastline v svetovnem muzeju Dunaj
Wien, Österreich - V svetovnem muzeju Dunaj, očarljiva razstava z naslovom "Kolonializem na okenski deski", bo vidna od 28. maja 2025 do 25. maja 2026. Ta razstava osvetljuje zanimivo zgodbo o desetih priljubljenih sobi in balkonskih rastlinah, vključno s sobno jelko, Birkenfege, Aloe Vera in mnogim drugim. Vsaka rastlina pripoveduje svojo zgodbo o svojem izvoru in ljudeh, ki so jih odkrili in razširili. Še posebej vznemirljivo je, da so številne od teh rastlin domače zunaj Evrope. Za tiste, ki želijo izvedeti več o biografijah te "eksotične", je obisk te oddaje nujen.
Razstava, ki jo je kurirala Bettina Zorn, gleda na vlogo botanistov: znotraj in lovcev na rastline od 17. stoletja, ki so iskali zdravljenje in pridelke. Takrat so eksotične rastline pogosto služile kot statusni simboli za plemstvo in višji razred. En primer je Zelena lilija, ki jo je cenil Johann Wolfgang von Goethe in ki jo je našel v dvornem ambientu. Druga zvezda je sobna jelka, ki jo je leta 1774 odkril James Cook v Tihem oceanu in ga pripeljal v Evropo.
rastline kot sodobne priče
Zanimivo je, da razstava kaže tudi, da je Usambarailchen našel pot skozi nemško odpravo v vzhodni Afriki v Evropo. Te soodvisnosti jasno kažejo na vpliv kolonializma na botaniko in upoštevanje rastlin v Evropi. Kako izgledajo korenine teh spojin? Po zgodovini antropološke družbe na Dunaju, ustanovljene leta 1870, je interakcija med kulturami globoko zakoreninjena. Ta družba je bila bistveno vključena v ustanovitev antropološko-urciškega muzeja, ki je bil odprti leta 1889 in je vključeval oddelek za etnologijo in antropologijo.Muzej je bil produkt kolonialnih in etnografskih zbirk, ki so kljub pomanjkanju kolonialne moči v Avstrijci-Ogrski pridobili vedno več pomena. Na primer, obsežna zbirka kraljestva Benina, ki so jo ujele britanske čete, je bila v muzej vgrajena kot darilo. Tu so vidna semena kolonializma, ki so prav tako pustila svoj vpliv pri ravnanju z rastlinami.
nov pogled na zgodbo
Toda kako se je pogled na kolonialno zgodovino in znanost sčasoma spreminjal? Kritični glasovi iz nekoč koloniziranih držav so od osemdesetih let prejšnjega stoletja našli več sluha. Zgodovinarji: Danes ne le vloga Evrope v kolonializmu, ampak tudi dragoceno znanje kolonializiranih ljudi. Ti premisleki odpirajo nove poglede na rastline, ki nas obkrožajo, in ponazarjajo, da znanje ni izključno evropsko. Jedrnat primer je kartografija - v britanskem kolonialnem obdobju je bilo lokalno znanje o rastlinah in zemljevidih pogosto prezrto ali ni ustrezno prepoznano.
Z razstavo "Kolonializem na okenski deski" Svetovni muzej Dunaj pomembno prispeva k kritičnemu pregledu teh tem. Obiskovalci: V notranjosti čaka raznolik program, ki ne slavi le lepote favne, ampak tudi nagovori zgodbe za okenskimi rastlinami. Botanična raznolikost bogati naše zasebne in javne prostore, ta razstava pa vas vabi, da razmišljate o našem ravnanju z rastlinami.
Nadaljnje informacije o razstavi najdete na straneh orf in weltmuseum Zgodovinska kontekstualizacija na bpb.de
| Details | |
|---|---|
| Ort | Wien, Österreich |
| Quellen | |