Spomin na Srebrenico: nadomeščeni spomini in naraščajoče napetosti

Spomin na Srebrenico: nadomeščeni spomini in naraščajoče napetosti

Srebrenica, Bosnien und Herzegowina - 11. julija 2025 svet spominja na eno najtemnejših poglavij v evropski zgodovini: pokol Srebrenice, v katerem so julija 1995 bosansko-serbijski vojaki in Freischärler umorili 8.372 Bosnaken. Mednarodno je to zločin priznano kot poskus, da bi se s številnimi SERB zanikal. To je tema, ki še danes zagotavlja napetosti in konflikte, ne le v Bosni in Hercegovini, ampak tudi daleč po njej

Eden od preživelih, Nedzad Avdic, se spominja nočnih noči pokola. Imel je komaj 17 let, ko se je med usmrtitvijo 14. julija 1995 huje poškodoval, a je bil mrtev in pobegnil. "Genocid ni končan, dokler preteklost ni obdelana," poudarja Avdic, ki danes spet živi v Srebrenici. Tam je prebivalstvo polovica Bosnaka, napol srbskega, kar otežuje življenje, kot poroča Almasa Salihovic v spominu Potocari.

Varnostni pomisleki in politične napetosti

Spomin na grozodejstva vse bolj zasenčijo politične napetosti in varnost. Spominski center Srebrenica je pred kratkim moral zaradi strahu pred nemiri prvič zapre v vrata, prvič po svoji gradnji. Ta odločitev je bila objavljena 7. marca 2025 in je neposredno povezana s obsodbo Milorada Dodika, predsednika republike Srpske, za eno leto v zaporu in prepoved politike v šestih letih, kar povzroča navdušenje v regiji.

Dodik je v središču polemike in primerja število ubitih med genocidom s 3.600 Srbi, ki so umrli v regiji od začetka vojne. Podpredsednik Camil Duraković je ostro kritiziral to primerjavo in poudarja, da takšna retorika spodkopava spomin na žrtve genocida.

Medtem ko je v Banji Luki, glavno mesto Republike srpske, ki se praktično ne razpravlja, in učenci poročajo, da komaj kaj izve o vojni v Bosni v razredu, je novinar Aleksandar Trifunović izpostavljen nevarnim grožnjam, ker vodi intervjuje z preživelimi Bosniki. Njegovo poročanje je pogumni poskus, da zgodbe ne pozabimo.

pot do sprave

Ocena grozodejstev s strani Dodika in drugih vodilnih politikov iz Republike srpske ostaja problematična. Medtem ko zakoni, ki prepovedujejo državni sodni del v srbskem delu Bosna-Herzogowinas, obstajajo številni mednarodni glasovi, vključno z ameriškim državnim sekretarjem Marco Rubio, ki zahteva konec te nevarne politične retorike.

Vladni sistem v Bosni in Hercegovini je zapleten in zanj so značilne etnične ločitve, ki še vedno vplivajo. Jasno je, da je iskren pregled preteklosti, saj zahtevata Avdic in Salihovic, bistvenega pomena za skupni način sprave. Politične napetosti, ki oblikujejo sedanjost, so nenehni poziv k spominu, da naukov iz zgodovine ne smemo prezreti.