Spominjamo se na Srebrenico: Potlačeni spomini in naraščajoče napetosti

Spominjamo se na Srebrenico: Potlačeni spomini in naraščajoče napetosti

11. julija 2025 se bo svet spominjal enega najtemnejših poglavij v evropski zgodovini: pokola v Srebrenici, v katerem so vojaki bosanskih Srbov in neregularne enote julija 1995 pobili 8.372 Bošnjakov. Mednarodno je ta zločin priznan kot genocid, kljub poskusom mnogih Srbov, da dejanja zanikajo ali relativizirajo. To je vprašanje, ki še danes povzroča napetosti in konflikte, ne samo v Bosni in Hercegovini, ampak tudi daleč zunaj nje.

Eden od preživelih, Nedžad Avdić, se spominja morskih noči pokola. Bil je star le 17 let, ko je bil med usmrtitvijo 14. in 15. julija 1995 resno ranjen, vendar se je delal mrtvega in mu je uspelo pobegniti. "Genocida ni konec, dokler se ne ukvarja s preteklostjo," poudarja Avdić, ki zdaj spet živi v Srebrenici. Tam je pol bošnjaškega in pol srbskega prebivalstva, kar otežuje sobivanje, kot poroča Almasa Salihović na Memorialu Potočari.

Zaskrbljenost glede varnosti in politične napetosti

Vendar pa so spomini na grozodejstva vse bolj zasenčeni zaradi političnih napetosti in skrbi za varnost. Pred kratkim je moral Memorialni center Srebrenica zaradi strahu pred nemiri prvič po izgradnji zapreti svoja vrata. Ta odločitev je bila objavljena 7. marca 2025 in je neposredno povezana z obsodbo Milorada Dodika, predsednika Republike srbske, na eno leto zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki, kar je povzročilo razburjenje v regiji.

Dodik je v središču polemike, saj primerja število ljudi, ubitih med genocidom, s 3600 Srbi, ki so umrli v regiji od začetka vojne. Podpredsednik Camil Duraković je to primerjavo ostro kritiziral in poudaril, da takšna retorika spodkopava spomin na žrtve genocida.

Medtem ko se v Banja Luki, glavnem mestu Republike Srbske, o genocidu praktično ne razpravlja in učenci poročajo, da se o vojni v Bosni skorajda ne naučijo pri pouku, se novinar Aleksandar Trifunović sooča z nevarnimi grožnjami, ker opravlja intervjuje s preživelimi Bošnjaki. Njegovo poročanje je pogumen poskus preprečiti pozabo zgodovine.

Pot do sprave

Ocena grozodejstev Dodika in drugih voditeljev Republike srbske ostaja problematična. Medtem ko zakoni, ki državnemu sodstvu prepovedujejo delovanje v pretežno srbskem delu Bosne in Hercegovine, odpirajo potrebna vprašanja, obstajajo številni mednarodni glasovi, vključno z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki pozivajo h koncu te nevarne politične retorike.

Državni sistem v Bosni in Hercegovini je zapleten in zaznamovan z etničnimi delitvami, ki še vedno vplivajo. Jasno je, da je pošteno soočenje s preteklostjo, kot zahtevata Avdić in Salihović, nujno za iskanje skupne poti do sprave. Politične napetosti, ki oblikujejo sedanjost, so stalni opomin, da lekcij zgodovine ne smemo prezreti.