Škandal v Völkermarktu: Ko so guvernerja Simo obmetavali z jajci!

Škandal v Völkermarktu: Ko so guvernerja Simo obmetavali z jajci!

4. oktobra 2025 se bomo spomnili nepozabnega dogodka v zgodovini Koroške, ki odmeva še danes. Nekdanjega koroškega deželnega glavarja Hansa Simo so leta 1972 v Völkermarktu obmetavali s paradižniki in jajci. Žalostno okolje: med obiskom sta bila on in njegova žena tarča neusmiljenega napada. Zdelo se je, da ga žandarmerija ni hotela zaščititi, na veliko veselje nekaterih policistov, ki so se lahko le zlobno nasmehnili. Ta incident je zaznamoval pomembno točko v »mestni napisni nevihti«, ki je pomembno vplivala na Simino politično kariero, poroča mali časnik.

Korenine mestne napisne nevihte segajo v jesen 1972, ko se je zaostril spor zaradi dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Slovenska narodnost je zahtevala uveljavitev tretjega odstavka 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki predvideva sprejem slovenskega jezika kot drugega uradnega jezika. Zgodovinarji vlečejo vzporednice z »nočjo kristalne noči« leta 1938 in opisujejo, da so izraz »nevihta z mestnim znakom« skovali skoraj izključno mediji.

Pogled nazaj na politično kariero Hansa Sime

Hans Sima se je vedno zavzemal za stike z javnostmi za uvedbo takšnih krajevnih napisov, kar ga je na koncu stalo podpore lastne stranke. Leta 1974 je odstopil z mesta guvernerja, vendar njegova predanost ni ostala neopažena. Leta 2000 je ustanovil zasebno fundacijo za raziskovanje sodobne koroške zgodovine in promocijo alpsko-jadranske ideje. V Muzeju Wernerja Berga v Bleiburgu je trenutno na ogled razstava z naslovom »Hans Sima – politično življenje«. To je mogoče obiskati do 9. novembra in poudarja ne samo Simino politično kariero, ampak tudi njegov odnos z umetnikom Wernerjem Bergom.

Stolp mestnega znamenja v podrobnostih

Napad mestnih napisov se je začel z napetostmi in kampanjami blatenja, ki so segale vse do leta 1970. Predvsem je šlo za veliko število agresivnih akcij, ki so dosegle začetni vrhunec v St. Kanzianu 20. in 21. septembra 1972, čemur je sledil glavni neurje 9. oktobra, med katerim je bilo 200 vozil na poti, da razstavijo novo postavljene dvojezične table. Le dan pozneje, 10. oktobra zjutraj, na Koroškem ni bilo več dvojezičnih krajevnih tabel. Spopadi med skupnostmi so bili intenzivni, mediji pa so pogosto poročali o »skrivnem načrtu Sime«, kar je situacijo le še podžgalo.

Kot odgovor na nemire so se končno začela politična prizadevanja za pomiritev konflikta. Zgodovinarji trdijo, da je bil to edini primer, ko zakon ni bil uveljavljen zaradi pritiska javnosti. Ali je v ozadju nemirov glavni organizator, ostaja nejasno, kot skupina, vpletena v dejanja, pa je označena Koroška domovinska služba.

Nadaljnji pogled v današnji čas pokaže izzive, ki jih mora slovenska etnična skupina še naprej premagovati. Valentin Inzko, predsednik Sveta koroških Slovencev, je izrazil pesimizem glede trenutne situacije in kritiziral prelomljene obljube svoji narodnosti. Manuel Jug, novi predsednik osrednjega združenja, je poudaril pomen čim boljšega izkoriščanja sedanjosti. Njihova zavzetost kaže, da tema dvojezičnih krajevnih tabel še danes ni zaprto poglavje.

Zapletena in pogosto boleča preteklost Koroške je tema, na katero ne gledamo le zgodovinsko, ampak je vedno prisotna tudi v aktualnih razpravah. Medtem ko razstava v Bleiburgu počasti zapuščino Hansa Sime, ostaja vprašanje pravične in spoštljive prihodnosti za različne etnične skupine v državi vznemirljivo in nujno.