Dunajski kmetje: Dobra letina, a velike gospodarske skrbi!
Dunajski kmetje leta 2025 kljub izzivom, kot so nizke cene in naraščajoči stroški, pričakujejo dobro letino.

Dunajski kmetje: Dobra letina, a velike gospodarske skrbi!
Poletje 2023 je bilo za dunajske kmete kljub nekaj deževnim mesecem na koncu pozitivno. Kmetje poročajo o solidnih pričakovanjih letine, zlasti za sadje in zelenjavo, medtem ko Dunajska kmetijska zbornica (LK Dunaj) govori o dosledno pozitivnih pridelkih in kakovosti v vseh sektorjih. Vendar to prinaša velik a: gospodarske razmere so problematične. Kljub dobri letini veselje zamegljujejo prenizke cene proizvajalcev, naraščajoči stroški in vse večji konkurenčni pritisk. Letina 2025 bo nadpovprečna predvsem v poljedelstvu, pozitivno se bosta razvijali predvsem soja in sladkorna pesa. A nizke cene izplačil kmetom povzročajo nemalo težav, zlasti v času naraščanja stroškov plač ter stroškov za stroje in energijo. Moje okrožno poročilo.
Osrednjo vlogo ima seveda tudi vinogradništvo. Po dveh precej poraznih letih vinarji letos upajo na bogato letino. Grozdje je videti zdravo in mu je doslej prizaneslo neurje ali toča. Trgatev se začne v začetku septembra, vrhunec pa doseže šele od sredine do konca meseca. Sliši se mamljivo, a tudi tu je boj: visoki proizvodni stroški, vse manjša poraba vina, birokracija in pritisk mednarodne konkurence močno obremenjujejo vinogradnike. Poleg tega obstajajo bolezni in škodljivci, ki jih spodbujajo podnebne spremembe.
Izzivi v vrtnarstvu
V vrtnarstvu pa so pridelki nekoliko pod lanskim, kar je ne nazadnje posledica hladne in premalo sončne pomladi. Tradicionalno praznični čas na trgu pogosto prinese presežke, vendar se krepi upanje, da bo jesen ponudila boljše prodajne možnosti. Tudi tukaj ne smemo podcenjevati izzivov: visoke cene energije, omejena zaščita pridelka in stagniranje ravni cen skupaj z naraščajočimi stroški obremenjujejo industrijo. Kmetje so še posebej zaskrbljeni zaradi naraščajočega števila škodljivcev in manj odobrenih pesticidov.
Kar zadeva pridelavo žit, podjetja gledajo v prihodnost z mešanimi občutki. Obdelovalne površine za žito v Avstriji trenutno znašajo le 505.400 hektarjev in so torej rekordno nizke; krčenje za 3,4 odstotka glede na 5-letno povprečje. Letina 2025 naj bi bila nekoliko pod povprečjem, a je nad lanskoletno - skupaj 2,89 milijona ton, kar je 2 odstotka pod petletnim povprečjem. Izziv močnega deževja in napadov škodljivcev ostaja tu, čeprav so poljedelstva čedalje bolje usposobljena. Pridelovanje ogrščice se je zaradi pomanjkanja pesticidov zmanjšalo s 60.000 hektarjev leta 2013 na le 20.000 hektarjev. To je v nasprotju s povečanjem površin s koruzo, ki je zabeležila največjo rast površin s 210.700 hektarji. LKO poroča.
Podnebne spremembe in kmetijstvo
Podnebne spremembe prinašajo dodatne negotovosti za kmetijstvo. Študije kažejo, da lahko ekstremne vremenske razmere, kot so vročinski valovi ali močno deževje, znatno vplivajo na pridelek. Kmetje morajo razviti nove strategije prilagajanja, da lahko uspešno delujejo tudi v teh neugodnih razmerah. Digitalna orodja in sodobne tehnologije so zelo priljubljene, da bi kmetijstvo postalo bolj trajnostno. Toda mednarodna trgovina postavlja visoke zahteve tudi pred domača podjetja, ki potrebujejo močno zaščito, da ostanejo konkurenčna. BPB obveščen.
Na splošno položaj za dunajske kmete ostaja neoptimalen kljub solidnim letinam. Izzivi so veliki, vendar bi lahko nove strategije in enotnost industrije kmetom pomagale prebroditi ta težki čas.