Marvin Bergauer: distopični prvenec o travmi in čipih v glavi

Marvin Bergauer: distopični prvenec o travmi in čipih v glavi

Na Dunaju, ki ga vedno bolj zaznamujejo tehnološki napredek in distopične vizije, poročevalec in avtor Marvin Bergauer objavi svoj prvenec The Endless Will. V romanu predeluje svoje osebne izkušnje s srčnimi operacijami, čeprav knjiga ni avtobiografija. Dogajanje se odvija v bodoči Avstriji, kjer je kriminal poskočil na alarmantno raven. Za protiutež namerava vlada državljanom v možgane vsaditi čipe za rekonstrukcijo zločinov in tako zmanjšati stopnjo kriminala. Bergauer združuje svoja osebna spoznanja z očarljivim, izmišljenim zapletom, ki bralcu da misliti. [Moje okrožje poroča, da ...]

V središču knjige ni tehnološka intervencija ali vlada, temveč globoka čustva in konflikti štirih likov. Phil in Ben Hildmann se borita proti razpadu svoje družine, medtem ko se Chloe pridruži odporniškemu gibanju, ki se bori proti vgrajenim čipom. Levin, ki je moral tudi na operacijo srca, ubira povsem drugačno pot kot Bergauer. Usode likov sprva živijo drug ob drugem, vendar se z napredovanjem zgodbe povežejo na ganljiv način.

O kiborgih in človeški identiteti

Roman meče tudi sence na spreminjanje človeške identitete v dobi tehnologije. Profesor Christof Niemeyer s Tehnološkega inštituta v Karlsruheju kiborge definira kot živa bitja s tehničnimi vsadki, ki izboljšujejo njihove funkcije. Ob tem se seveda postavlja vprašanje: kje se konča človek in kje se začne stroj? Zamisel, da bodo tehnologije, kot so srčni spodbujevalniki ali celo vsadki za obdelavo signalov, postale del našega biološkega obstoja, ni več namišljena, ampak realna možnost. Raziskovanje kiborgov, ki je bilo prej pogosto zasidrano v svetu znanstvene fantastike ali vojske, začenja vstopati v javni diskurz. Deutschlandfunk pojasnjuje, da ...

Najnovejši tehnični razvoj, kot so možgansko-računalniški vmesniki (BCI), omogoča pretvorbo misli v fizična dejanja. Primer ženske, ki lahko nadzoruje robota z nizom elektrod v svojih možganih, ponazarja, kako blizu smo zlitju ljudi in tehnologije. Etičnih pomislekov, ki se tu pojavljajo, ni mogoče prezreti, zlasti če upoštevamo možne zlorabe in svobodo morfološkega samoizražanja. Neil Harbisson, ki se opredeljuje kot kiborga, že zahteva pravice za ljudi, ki živijo s tehničnimi vsadki.

Fortech vizije in človeški izzivi

Razprava o kiborgih in tehnoloških vsadkih se odraža tudi v Bergauerjevem romanu. Teorijo »neskončne volje«, ki jo Bergauer razvija v svoji knjigi, bi lahko razumeli kot filozofsko preučevanje notranjih konfliktov likov in spreminjajoče se identitete posameznika v tehnološkem svetu. Podjetje Gregor Demblin, ki lahko z eksoskeletom znova hodi, prikazuje, kako daleč je tehnologija že prišla in kako lahko bistveno izboljša kakovost življenja ljudi s paralizo. Ta razvoj ne bi mogel samo razširiti naših medicinskih možnosti, ampak tudi temeljito spremeniti način razmišljanja o človeškem fizičnem in psihološkem obstoju. DerPragmaticus poroča, da ...

“The Endless Will” stane 21,90 evra in je na voljo na spletu. S prvim delom svoje trilogije Marvin Bergauer ne pokaže le svojih literarnih veščin, ampak na mizo postavlja tudi pomembna družbena vprašanja o povezavi med ljudmi in tehnologijo.