Šolsko streljanje v Gradcu: Šok zaradi zakonov o orožju in zahtev po reformah

Šolsko streljanje v Gradcu: Šok zaradi zakonov o orožju in zahtev po reformah

Danes je 12. junij 2025 in tragični incident povzroča veliko zaprepaščenje in intenzivne razprave po vsej Avstriji. 21-letnik je ustrelil devet najstnikov in učitelja v šoli v Gradcu, nato pa je na kraju dogodka naredil samomor. Enajst drugih ljudi je bilo ranjenih, motiv za njegovo kruto dejanje pa ostaja nejasen. Ti strašni dogodki mečejo ostro luč na avstrijske zakone o orožju, o katerih se vse od takrat burno razpravlja na političnem prizorišču. Medtem ko se narod združuje v žalovanju, mnogi kritizirajo sedanji pravni okvir in pozivajo k prenovi.

Politične reakcije in zahteve

Težko je bilo spregledati politični odziv. Komunisti in Zeleni so že pozvali k zaostritvi zakonov o orožju, medtem ko se FPÖ tem predlogom ostro upira. "To bi bila le simbolična politika in bi povzročila splošen sum proti nedolžnim državljanom," je bil tenor svobodnjaške stranke. Trenutno se sestaja Državni svet, ki analizira ozadje in razpravlja o preventivnih ukrepih. Zvezni predsednik Alexander Van der Bellen je med spominsko slovesnostjo žrtvam v dunajski katedrali svetega Štefana izrazil zaskrbljenost glede primernosti veljavnih zakonov o orožju.

Posebnost tega primera je, da je storilec zakonito posedoval tako puško kot pištolo. Glede na poročila je manj kot tri mesece pred zločinom obiskoval strelski klub, kar je sprožilo vprašanja o varnosti orožja. Za nakup pištol v Avstriji je potrebna uradna odobritev, ne pa šibrovke, ki jo mnogi vidijo kot potencialno tveganje.

Številke govorijo same zase

Osnovni statistični podatki jasno kažejo, da ima Avstrija v primerjavi z mednarodnimi standardi visoko število legalnega strelnega orožja na prebivalca. Ocenjuje se, da je v državi v obtoku 1,5 milijona zakonitih kosov strelnega orožja, število lastnikov orožja pa je približno 370.000. To postavlja Avstrijo na izjemno 12. mesto v svetovnem merilu. Raziskava »Small Arms Survey« iz leta 2017 je pokazala, da je v Avstriji okoli 30 kosov strelnega orožja na 100 prebivalcev. Za primerjavo so ovire za zakonito posedovanje orožja v Nemčiji bistveno strožje.

Zanimivo je tudi to, da je graški storilec pištolo, model Glock, kupil le nekaj dni pred divjanjem. Po besedah ​​generalnega direktorja dunajske trgovine z orožjem Euroguns je bila to "super katastrofa", najslabši možni scenarij, ki je znova sprožil varnostno razpravo v Avstriji.

Pravice do orožja v razpravi

Župan Gradca in Zeleni pozivajo k splošni prepovedi orožja za zasebnike. Franz Ruf, generalni direktor javne varnosti, prav tako priznava strogost avstrijske zakonodaje o orožju, vendar opozarja na možne vrzeli. Zeleni tudi zahtevajo redne preglede lastnikov orožja, da se zagotovi stabilno in varno rokovanje. "Zakon o orožju je v sedanji obliki preveč liberalen," je kritiziral Paul Plener, vodja klinike za otroško in mladostniško psihiatrijo.

Zdi se, da konj res visi pri repu, saj medtem ko je dostop do orožja v drugih državah precej strožje urejen, ostaja vprašanje, ali veljavna zakonodaja v Avstriji ustreza trenutnim varnostnim potrebam. Videti je treba, kako se bo politična pokrajina odzvala na ta incident in ali bo dejansko prišlo do ponovnega razmisleka o zakonu o orožju.

Prihodnost bi lahko bila ključna za varnost državljanov in le upamo lahko, da ta tragedija ni bila zaman. Z jasno zavezanostjo strožji zakonodaji o orožju bi lahko Avstrija naredila prvi korak k varnejši družbi.