Dunajski kongres: na novo opredeljena evropska usoda - pregled

Dunajski kongres: na novo opredeljena evropska usoda - pregled

Dunaj, mesto glasbe in kulture, v 19. stoletju ni bil le središče umetnosti, ampak tudi prizorišče pomembnih političnih dogodkov. Izjemno poglavje v zgodovini metropole je dunajski kongres, ki je potekal od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815. Tu so se pod vodstvom avstrijskega zunanjega ministra princa Klemensa von Metternicha zbrali cesarji, kralji in državniki iz vse Evrope, da bi po uničujočih napoleonskih vojnah ustvarili novo ureditev.

Cilj kongresa je bil jasen: določiti dolgoročni mirovni red in z diplomacijo rešiti vprašanja, ki so nastala iz francoskih revolucionarnih vojn in napoleonskih vojn. Kljub zahtevni situaciji je imela Francija, ki jo je zastopal Talleyrand, le omejen vpliv na odločitve, ki so jih sprejemale pretežno štiri velesile Rusija, Velika Britanija, Prusija in Avstrija.

Načela kongresa

Na kongresu je bilo določenih pet osrednjih načel:

• Restaurierung der politischen Ordnung von 1792.
• Legitimität für die Rückkehr der von Napoleon vertriebenen Herrscher.
• Gewährleistung der Souveränität der Monarchie.
• Verpflichtung zur Unterbindung revolutionärer Bewegungen.
• Schaffung eines Gleichgewichts der europäischen Mächte.

Ključne odločitve so vključevale obnovo burbonske monarhije v Franciji, delitev Poljske med Prusijo in Rusijo ter vrnitev ozemelj Avstriji, vključno s Salzburgom, Tirolsko in Predarlsko. Naslednji element je bila ustanovitev Nemške zveze, ki jo je sestavljalo 39 držav in je bila pod predsedstvom avstrijskega cesarja. Velika Britanija je izkoristila priložnost za krepitev svoje kolonialne moči in obdržala ozemlja, kot sta Malta in Cejlon.

Dolgoročni mirovni načrt

Dunajski kongres je bil v organizacijskem smislu predhodnik ustavnih in političnih struktur, ki naj bi zagotavljale evropsko ravnovesje do prve svetovne vojne. To je vodilo do oblikovanja »Evropskega koncerta«, politične doktrine, ki je poudarjala ohranjanje političnih meja in spodbujanje sodelovanja med velikimi silami. Kljub kritikam, da je kongres nasprotoval nacionalnim in liberalnim gibanjem, mu pripisujejo pomembno vlogo pri preprečevanju vojn velikega obsega, ki so trajale skoraj sto let.

Glede na Zvezna agencija za državljansko izobraževanje, so evropske razmere med letoma 1815 in 1914 ostale relativno stabilne, čeprav je v tem obdobju prišlo do nekaj manjših konfliktov. Predpisi kongresa so postavili temelje, ki so trajali do revolucionarnih prevratov v letih 1848-49, ko nacionalnih teženj ni bilo mogoče popolnoma zatreti.

Dunajski kongres ni bil samo formativni dogodek za evropsko politiko svojega časa, ampak ga lahko vidimo tudi kot model za poznejše mednarodne organizacije, kot sta Društvo narodov in Združeni narodi. 9. junija 1815 se je kongres zaključil s podpisom Sklepne listine, s čimer se je začelo novo obdobje v evropski zgodovini. Senca Napoleona, čigar vrnitev in končni poraz pri Waterlooju leta 1815 je še vedno visela v zraku, je jasno pokazala, kako krhek je bil mir.

Skratka, Dunajski kongres je odigral ključno vlogo v zgodovini Evrope, saj je postavil temelje za politično strukturo 19. stoletja in ustvaril priložnosti za mednarodno sodelovanje, ki bo ostalo pomembno tudi ob prihodnjih krizah.