Človeški svet prekaša naravo: Naša tehnosfera hitro raste!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Naučite se, kako tehnosfera, sistem, ki ga je ustvaril človek, oblikuje naš način življenja in vpliva na podnebne spremembe.

Erfahren Sie, wie die Technosphäre, ein von Menschen geschaffenes System, unsere Lebensweise prägt und den Klimawandel beeinflusst.
Naučite se, kako tehnosfera, sistem, ki ga je ustvaril človek, oblikuje naš način življenja in vpliva na podnebne spremembe.

Človeški svet prekaša naravo: Naša tehnosfera hitro raste!

Svet, kot ga poznamo, postaja vse težji – in tega ne gre razumeti le fizično. Glede na nedavno študijo, ki sta jo usklajevala Univerza za naravne vire in znanosti o življenju (Boku) na Dunaju in Univerza McGill v Kanadi, je tehnosfera, torej celotna infrastruktura, ki jo je ustvaril človek, zdaj dosegla težo okoli bilijona ton. To je naravnost osupljivo, saj ustreza celotni živi biomasi na Zemlji. To izjavo prihaja od Dominika Wiedenhoferja, strokovnjaka pri Boku, ki navaja, da tehnosfera raste za okoli tri odstotke letno, kar pomeni, da razvoj našega grajenega sveta očitno dosega enak obseg kot masa, ki je skupna vsem živim bitjem.

Kaj pravzaprav obsega tehnosfera? Ne vključuje samo zgradb in cest, temveč tudi stroje in digitalno infrastrukturo. Približno polovico mase predstavljajo zgradbe, drugo tretjino pa predstavlja prometna infrastruktura, kot so mostovi ali cevovodi. Zanimivo je, da premikajoči se predmeti, kot so avtomobili in letala, predstavljajo le okoli dva odstotka celotne mase, vendar njihovega vpliva ne gre podcenjevati. Ti premični objekti znatno prispevajo k porabi virov ter poslabšanju biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb.

Izziv rasti

Kvantitativne ugotovitve o tehnosferi jasno kažejo, da hitra in trajna rast te sfere predstavlja izziv za planetarne meje. Vedno znova se je pokazalo, da se je teža tehnosfere od leta 1900 približno vsaki dve desetletji podvojila. Raziskovalno delo analizira tudi globoke interakcije med tehnosfero in drugimi zemeljskimi sferami. Te ugotovitve so še posebej pomembne za razvoj trajnostnih strategij, saj osvetljujejo tudi izzive, ki jih prinaša antropocen, »doba človeštva«.

Zahvaljujoč inovativnim raziskovalnim pristopom lahko bolje razumemo, kako so človeške družbe povezane z zemeljskim sistemom, pri čemer igrajo vlogo številni spremenljivi ekološki pogoji in materialni tokovi. Interdisciplinarna raziskava proučuje vprašanja, kako te strukture povzročajo dolgoročne spremembe in kakšne povratne zanke obstajajo v interakcijah.

Nov pogled na tehnosfero

V znanosti se izraz "antroposfera" pogosto uporablja za opis območja, kjer človeška dejavnost vpliva na zemeljski sistem. Nedavne študije zdaj kažejo, da bi bilo treba tehnosfero jasneje opredeliti kot ločeno sfero zemeljskega sistema. To ne ustvarja le novih izhodišč za podnebne raziskave, ampak pomaga tudi pri razvoju strategij varčevanja z viri za prihodnost. Poleg koncepta tehnosfere so upoštevana tudi ozka grla in potrebne prilagoditve za bolj trajnostno življenje.

Če povzamemo, lahko rečemo, da projekt kvantitativnega evidentiranja tehnosfere ne predstavlja le znanstvenega mejnika, temveč kaže tudi na nujno potrebo po ukrepanju pri načrtovanju in uporabi naših virov. Je poziv k ponovnemu razmisleku – saj se soočamo z izzivom iskanja ravnovesja med človeškim napredkom in mejami našega planeta. Ostaja torej vprašanje: Kako oblikovati svojo prihodnost, ne da bi po nepotrebnem obremenjevali zemljo?

Podrobne rezultate in dodatne informacije o tej temi lahko najdete v ustreznih študijah, ki jih je objavila Univerza za naravne vire in znanosti o življenju. Inštitut Max Planck ponuja nadaljnje vpoglede v interakcijo med tehnosfero in zemeljskim sistemom.