Ukrajinski begunci na Dunaju: Boj za sanjsko službo ostaja trd!
Ukrajinski begunci v Avstriji: izzivi pri zaposlovanju, življenjskih razmerah in integraciji po vojni.

Ukrajinski begunci na Dunaju: Boj za sanjsko službo ostaja trd!
Na Dunaju za številne ukrajinske begunce ure tiktakajo drugače kot običajno. Ena od njih je 59-letna Irina iz Harkova, ki je pred približno tremi leti morala zbežati pred ruskim napadom na domovino. Kljub dolgoletnim izkušnjam trgovke z urami ji na Dunaju še ni uspelo najti službe in se preživlja z osnovnimi živili, ki prinesejo le okoli 400 evrov na mesec. Ko odštejeta najemnino za njeno sobico, jima s sostanovalko ostane le 250 evrov.1Tako kot mnogi drugi Ukrajinci se je Irina prijavila na različne trgovske verige, vendar ni prejela nobenega odgovora. Iskanje zaposlitve je nedonosno – zlasti za ženske, ki zaradi potreb po varstvu otrok pogosto nimajo veliko možnosti za delo s polnim delovnim časom.
Pogled na številke pokaže: V Avstriji je stopnja zaposlenosti med ukrajinskimi begunci skoraj 50-odstotna. Veliko jih dela v sektorju turizma, gostinstva, maloprodaje in zdravstva. Problem je še posebej opazen pri ženskah z otroki, ki zaradi nege, ki jo potrebujejo, težko sprejmejo več kot honorarne zaposlitve.1Ovira je tudi uredba, ki omogoča zaslužek dodatnih 110 evrov, pri čemer se od osnovne ponudbe odšteje 65 centov za evro. To uredbo pogosto kritizirajo kot neustrezno, strokovnjaki pa kot možno rešitev predlagajo razmislek o minimalnem dohodku.
Ovire na poti integracije
Težave pri iskanju zaposlitve pa se pogosto začnejo že pri priznavanju kvalifikacij. Približno 75 odstotkov ukrajinskih razseljenih ljudi ima akademske diplome, vendar se soočajo s strogimi predpisi o priznavanju. Tako je tudi z Anastasiio Petrenko, ki je ustanovila Telegram skupino za zdravnike iz svoje domovine. Skupina pomaga pri navezovanju stikov in izmenjavi idej o možnostih zaposlitve.1
Vendar podpora oblasti ni vedno tam. V Zgornji Avstriji in na Dunaju so ukrajinski begunci dolžni prijaviti zavod za zaposlovanje (AMS), vendar se mnogi pritožujejo nad nezadostno podporo in slabo komunikacijo institucij. Primer tega je Oleksandr Nadraha, ki je po intenzivnem svetovanju skupaj z družino našel službo.1
Položaj ukrajinskih beguncev na trgu dela je primerljiv tudi v drugih državah. V Nemčiji je na primer novembra 2024 zaposlitev našlo okoli 296.000 ukrajinskih beguncev, kar ustreza le 31,7 odstotka udeležbe na trgu dela. Podoben izziv lahko opazimo tudi tukaj: ženske, ki so pogosto samohranilke, imajo slabši dostop do zaposlitve za nedoločen čas. Skoraj 80 odstotkov beguncev ob prihodu ni znalo nemško, kar dodatno otežuje integracijo. Toda po približno dveh letih v Nemčiji jih več kot polovica poroča, da je njihovo znanje nemškega jezika dobro ali vsaj sprejemljivo.23
Pot naprej
Še vedno lahko upamo, da lahko novi programi, kot je »Jobturbo«, ki je bil uveden jeseni 2023, še naprej spodbujajo integracijo ukrajinskih beguncev. Kljub izzivom številni predani posamezniki dokazujejo, da obstajajo pomembni načini za ustvarjanje priložnosti. Pripravljenost za sodelovanje v integracijskih tečajih kaže, da so se ti ljudje pripravljeni vključiti v svoj novi dom in pozitivno prispevati. Nujno je potreben hiter napredek pri svetovanju in podpori, da bi ukrajinskim beguncem zagotovili prave možnosti.3