Tabu tema smrti: Tako se Dunajčani pripravljajo na slovo!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Članek osvetljuje družbeno razpravo o smrtnosti in samoodločbi ob koncu življenja v Avstriji.

Der Artikel beleuchtet die gesellschaftliche Auseinandersetzung mit Sterblichkeit und Selbstbestimmung am Lebensende in Österreich.
Članek osvetljuje družbeno razpravo o smrtnosti in samoodločbi ob koncu življenja v Avstriji.

Tabu tema smrti: Tako se Dunajčani pripravljajo na slovo!

Na Dunaju je tema umrljivosti vedno bolj tema pogovorov, pa ne le v zdravniških ordinacijah. Smrt pogosto dojemamo kot neprijeten tabu, o katerem mnogi ljudje raje ne govorijo. Ta trend se je okrepil ne nazadnje zaradi rahljanja koronskih omejitev, zaradi česar marsikdo intenzivneje razmišlja o lastni minljivosti. Hude izgube v družini ali prijateljih vedno znova soočajo prebivalstvo z lastno končnostjo. Veliko zasebno pogrebno podjetje Himmelblau poroča, da se svojci začenjajo pripravljati na slovo in izvedo več o smrti.

Kako se lahko pripravimo na zadnjo fazo svojega življenja? Ko postajate starejši, se postavlja vprašanje vaše lastne smrtnosti. Pogosto nas pesti strah pred bolečino ali nezaželenimi medicinskimi ukrepi. Glede na Deutschlandfunk Kultur vse več ljudi dela na ustvarjanju življenjskih oporok, da bi ohranili samoodločbo do konca življenja. Robert Roßbruch, odvetnik za zdravstveno in medicinsko pravo, poudarja, da je strah pred načinom umiranja pogosto večji od strahu pred smrtjo samo. Zdi se, da so informativne informacije o možnostih in pravicah tukaj nujno potrebne za spodbujanje odprte razprave.

Družbeni tabuji in etični premisleki

Ukvarjanje z umiranjem zahteva tudi globlje preučevanje temeljnih vprašanj o človekovem obstoju. Eden od vidikov, ki je pogosto potisnjen v ozadje, je dejstvo, da lahko sodobna medicina podaljšuje življenje, vendar to s seboj prinaša tudi tveganje za dolgotrajne bolezni. Nemški svet za etiko poudarja, da te možnosti izzivajo našo družbo, da se sooči z okoliščinami umiranja in smrti.

Ni pomembno samo govoriti o umiranju, ampak tudi, kako ga lahko spremljamo. Razvoj paliativne medicine in hospica je ključen. Cilj teh pristopov je ublažiti strah pred bolečino ali osamljenostjo med procesom umiranja. V nasprotju s splošnim prepričanjem ni normalno, da večina ljudi umre v bolnišnicah ali domovih za ostarele. Namesto tega veliko ljudi pogosto želi umreti v hospicu, kjer je kakovost zadnje faze življenja na prvem mestu.

Pravice in samoodločba

Dobro sestavljena oporoka je zavezujoča za zdravnike in določa, kateri zdravstveni ukrepi so zaželeni ali zavrnjeni. Zahteve po takem redu so bile v zadnjih letih zakonsko okrepljene, kar širi željo posameznika po samoodločbi v končni fazi življenja. Dodatek k temu so izkaznice za nujne primere, ki omogočajo hitro odločanje v kritičnih situacijah, ter zdravstvena pooblastila, ki omogočajo, da se zdravstvene odločitve zaupa zaupanja vrednim osebam.

Kljub temu tema oskrbe ob koncu življenja ostaja kontroverzna tema. Strokovnjaki za paliativno medicino, kot je Heiner Melching iz nemškega združenja za paliativno medicino, zahtevajo več informacij o scenarijih ob koncu življenja. Smrt je v družbi pogosto še vedno dojeta kot tabu, kar otežuje komunikacijo o željah po smrti. Le če se soočimo s temi izzivi, lahko omilimo strah pred neznanim.

Če povzamemo, lahko rečemo, da je sprijaznitev z lastno smrtjo in s tem povezanimi pravicami in odločitvami zelo pomembna. V času, ko življenje vse bolj obvladujejo zdravstvene možnosti, ostaja zavestno soočanje z umrljivostjo in prizadevanje za dostojen, samoodločen konec življenja pomembna družbena naloga.