Umetnost in vera združena: pater Schörghofer o svoji strasti

Umetnost in vera združena: pater Schörghofer o svoji strasti

Pater Gustav Schörghofer, rojen v Salzburgu, se je skozi desetletja uveljavil kot ključna osebnost na stičišču med umetnostjo in vero. Kot rektor jezuitske cerkve, ene največjih baročnih cerkva na Dunaju, ni odgovoren le za skrb in vzdrževanje te kulturne dediščine, temveč tudi za promocijo sodobne umetnosti s številnimi razstavami in projekti.

Schörghofer se je rodil leta 1953 v Salzburgu in odraščal neposredno na veličastni trdnjavi Hohensalzburg, kjer je že zgodaj prišel v stik z umetnostjo. Te izkušnje so ga oblikovale in vodile k študiju umetnostne zgodovine in klasične arheologije pri Wilhelmu Messererju in Hansu Walterju. Leta 1981 je vstopil v jezuitski red, kjer je študiral filozofijo in teologijo, dokler ni bil leta 1988 posvečen v duhovnika. Nato je sprejel izziv in med letoma 1988 in 1997 postal glavni urednik revije »Decision«, nato pa je nekaj let delal kot župnik v Lainz-Speisingu.

Eden od vrhuncev njegove kariere je vodenje Jesuit Foyerja, majhne galerije v jezuitski cerkvi, ki sodeluje s sodobnimi umetniki od leta 1999. Ta sodelovanja zagotavljajo platforme za raziskovanje umetniških izrazov v duhovnem okviru. Schörghofer vidi zanimive povezave v razmerju med umetnostjo in vero, čeprav ti dve področji nista vedno neposredno povezani.

Resonanca umetnosti v veri

Nepogrešljiv del Schörghoferjevega dela je preučevanje vloge umetnosti v religioznih in filozofskih diskurzih. Globoko je prepričan, da ima lahko sodobna umetnost svoj glas v medkulturnem in medverskem dialogu. »Umetnost in Cerkev« je v tem kontekstu pomembna referenčna točka. Ta ekumenska revija je posvečena aktualnim položajem v umetnosti in arhitekturi ter osvetljuje njihov vpliv na vero. Analizira, kako sodobne cerkvene stavbe in umetniški projekti transformirajo osrednjo vsebino krščanskega izročila in tako poudarjajo pomembno povezavo med vero in sodobnim delom.

Schörghoferjeva strast do umetnosti se kaže tudi v njegovi predanosti pogledu na stare mojstrovine na nov način. Na primer, osem ur je preživel pred Caravaggievo sliko, da bi bolje razumel njeno globino in pomen. To govori o njegovem prepričanju, da lahko ukvarjanje z umetnostjo odpre globljo duhovno razsežnost.

Glasbeni poudarki in pogledi

Še en vrhunec današnjega pogovora, ki je potekal ob 14.05. v jezuitski cerkvi je bil glasbeni nastop. Seznam predvajanja je vključeval dela Heinricha Ignaza Franza Biberja in ustvaril harmonično povezavo med umetnostjo in vero s skladbami, kot je "I. Mariae Annunciation – Sonata št. 1 iz 'Sonate rožnega venca'". Za posebno vzdušje so poskrbeli solisti, kot so violinist Daniel Sepec ter glasbeniki Hille Perl, Lee Santana in Michael Behringer.

Oče Gustav Schörghofer ostaja ključna osebnost na Dunaju, saj ima osrednjo vlogo tako na umetniškem prizorišču kot v verskem življenju. Njegova zavezanost sodobni umetnosti in ohranjanju kulturnih vrednot kaže, da je povezava med umetnostjo in duhom ne le živa, ampak tudi nujna. S podpiranjem pobud, kot sta Jezuitska cerkev in Jezuitski predprostor, odpira vrata ustvarjalni in duhovni razpravi.

Za več informacij o njegovi impresivni karieri in projektih lahko obiščete [oe1] in [jesuiten.org] ter raziščete platformo za spodbujanje razprav [kunst-religion.de].