Gledališče pod drobnogledom: Nova dela in eksplozivne teme na Dunaju!

Gledališče pod drobnogledom: Nova dela in eksplozivne teme na Dunaju!

Dunaj je kulturno živahen kot vedno. Gledališka sezona 2025 že ponuja veliko, s svežimi produkcijami in izjemnimi komadi. Danes gre za ravnotežje med uspehom in neuspehom na mestnih odrih. V zadnjih mesecih smo lahko uživali v novih delih avtorjev, kot so Turrini, Mitterer in Kehlmann, ki so navdušili občinstvo s svojimi ustvarjalnimi pristopi.

Posebej navdušujoča je napoved Nikolausa Habjana, ki iz Berlina na Dunaj prinaša groteskno komedijo Schicklgruber. Andrea Breth, znana po svojih impresivnih produkcijah na priznanih odrih, se posveča tudi predstavi “A German Life” Christopherja Hamptona. Ta del temelji na ganljivih zapiskih Brunhilde Pomsel, osebne tajnice Josepha Goebbelsa. Lore Stefanek je dal pobudo za to sodelovanje z Brethom, Föttinger pa prvi preizkus konstrukcije opisuje kot vznemirljiv dogodek, katerega rezultat obljublja večglasno produkcijo.

Gibljiva slika življenja

Brunhilde Pomsel, rojena 11. januarja 1911, ni bila le osrednja oseba v Goebbelsovem uradu, ampak tudi ženska s kompleksno zgodovino. Leta 2014, ko je bila stara 103 leta, je delila svoje spomine v dokumentarcu »Nemško življenje«, ki temelji na 30-urnem intervjuju. Njeno življenje se je začelo v judovskem okolju Berlina, NSDAP se je pridružila leta 1933 in bila leta 1942 na priporočilo nacističnega prijatelja premeščena na Ministrstvo rajha za javno prosveto in propagando. Tam je do konca vojne delala kot stenografka in se ukvarjala s prirejanjem statistike in širjenjem propagande.

Po vojni je Pomselova doživela dramatičen preobrat – bila je zaprta v treh koncentracijskih taboriščih, preden je pobegnila v Zahodno Nemčijo, kjer je do upokojitve delala kot tajnica. Njen čas v nacističnem režimu je pustil jasen pečat v njenem življenju, čeprav je do svoje smrti vztrajala, da o »končni rešitvi« ni vedela ničesar.

Gledališče v senci ideologije

Soočenje s temnimi poglavji zgodovine ne ostane brez odmeva v gledališču. V nacistični Nemčiji so oblastniki poskušali izkoristiti gledališče za svoje namene in ohranili strog vpliv na dramatike in gledališke ustvarjalce. Umetniki so se morali prilagoditi, umakniti ali emigrirati, pri čemer so številni briljantni umi zapustili državo. Ideale weimarske republike, kot sta intelektualna svoboda in želja po eksperimentiranju, sta nadomestila dolgočasnost in šovinizem.

Namen je bil ustvariti narodno zavest in prebuditi »junaška srca«, zlasti med mladimi. A resničnost sta pogosto zaznamovala cenzura in upad ustvarjalnosti – mnoga pomembna dela so bila izgubljena v sežiganju knjig. Nadzor nad gledališčem je bil v rokah »Reichstheaterkammer«, ki je moral odobriti ključne odločitve za izgradnjo nacionalistične intelektualne strukture.

Toda kljub tej zgodovini ostaja moč gledališča neomajena. Matthias Hartmann, nekdanji direktor Burgtheatra, trenutno režira Bernhardov Theatermacher in razmišlja o stereotipih, kot sta rasizem in starostna diskriminacija. Föttinger prevzame tudi naslovno vlogo odrskega despota in osvetli interakcijo med umetnostjo in družbo.

Zdi se, da se na Dunaju bliža gledališka sezona, ki ne želi le zabavati, ampak tudi spodbuditi k razmišljanju. V tej pisani mešanici zgodovine in sedanjosti bo vznemirljivo videti, kakšne zgodbe bodo pripovedovali odri našega mesta v prihodnjih mesecih.

Več informacij o aktualni gledališki sezoni na Dunaju najdete v poročilih iz novice.at, Wikipedia in theater-info.de preberi.