Suche
Mein Konto
Dunaj v begunski krizi: Krik na pomoč zvezne vlade!
Dunaj se sooča z izzivi pri oskrbi beguncev iz Ukrajine. Aktualno dogajanje in politične zahteve v ospredju.
Dunaj v begunski krizi: Krik na pomoč zvezne vlade!
Na Dunaju se šušlja o skrbi za begunce, zlasti glede ukrajinskih razseljenih oseb. Odkar se je februarja 2022 začela ruska invazija na Ukrajino, so se razmere močno spremenile. Številni začetni centri za prihode, ki so bili prvotno vzpostavljeni, so zdaj zaprti in samo na Dunaju in v majhnem objektu v Linzu imata še vedno aktivne kontaktne točke za nove prišleke. V dunajski ustanovi je prostora za 242 ljudi, po trenutnih podatkih pa naj bi jo zaprli konec leta. Zaradi tega je izziv zagotavljanja nastanitve za prihajajoče begunce še toliko bolj pereč.
Poleti 2023 so že poročali o beguncih, ki niso našli mesta v mestnih namestitvah. To je še posebej zaskrbljujoče, ker ima trenutno 88.861 Ukrajincev status razseljene osebe v Avstriji. Septembra 2023 je bilo tudi 2157 novih prihodov, kar dodatno otežuje situacijo. V primerjavi z drugimi zveznimi deželami ima Dunaj največje breme: tam je v osnovni oskrbi 10.864 ukrajinskih beguncev, na Tirolskem pa le 949. Mesto zato od zvezne vlade, zlasti notranjega ministrstva, zahteva konkretne ukrepe za zagotovitev primarne oskrbe.
Konflikt med mestno in zvezno vlado
Spopad med dunajskim mestnim svetom in ministrstvom za notranje zadeve je že jasno opazen. Medtem ko Dunaj poziva k ločenemu dogovoru o oskrbi beguncev iz Ukrajine, da bi zagotovili kooperativno gradnjo in financiranje prihodnih centrov, se ministrstvo za notranje zadeve izogiba odgovornosti. Poudarja, da je treba rešitev najti med posameznimi državami. Omeniti velja, da se ne bo povečal pavšalni prispevek v višini 190 evrov za začetno oskrbo, ki po mnenju dunajske socialne blagajne ne pokriva stroškov.
Negotovi ostajajo nameni mesta, da se odzove na dodatne izdatke v višini več kot milijon evrov. Dolgotrajno bivanje beguncev v centrih začetne oskrbe povzroča dodatne stroške, ki niso ustrezno pokriti. Predvsem se postavlja vprašanje, kaj naj se zgodi z novimi prispelimi Ukrajinci od januarja 2024, ki za seboj pušča veliko negotovosti.
Inovativna rešitev bi morda lahko bil pilotni projekt v Vorarlbergu, ki bi ukrajinskim beguncem v prihodnje omogočal neposredno telefonsko usmerjanje do njihovih stalnih nastanitev. Takšni pristopi bi lahko olajšali organizacijo in nastanitev ter nekoliko razbremenili mesta.
Telegram in njegova vloga v komunikaciji beguncev
Toda platforma ima težave tudi s pravičnim ravnanjem z vsebino in zaščito podatkov. Kritiki pravijo, da ga ekstremistične skupine uporabljajo tudi za novačenje in propagando, kar dodatno spodbuja javno razpravo o njegovi vlogi v informacijski dobi. Kljub tem izzivom je priljubljenost Telegrama še naprej naraščala in pričakuje se, da bo tudi pomembno orodje za iskanje informacij in podpore za razseljene osebe.
Razmere okoli beguncev na Dunaju ostajajo napete in ali bodo zahtevani ukrepi in novi pristopi prinesli trajno izboljšanje, bomo šele videli. Jasno je, da je tukaj potrebna dobra roka - tako mesta kot zvezne vlade, da bi kar najbolje zadostili potrebam beguncev.