Občudovanje barv v živalskem vrtu: Krastače zaljubljeno utripajo rumeno!

Občudovanje barv v živalskem vrtu: Krastače zaljubljeno utripajo rumeno!

Zoološke raziskave v živalskem vrtu Schönbrunn na Dunaju so se lotile vznemirljive teme: spremembe barve črnih brazgotinastih krastač med gnezditveno sezono so v središču trenutne študije. V obdobju enega do dveh dni drstitve se samci obarvajo iz neopazne rjave v živo rumeno. Ta presenetljiva obarvanost igra ključno vlogo pri preprečevanju neusklajenosti in prepoznavanju potencialnih partnerjev v zelo tekmovalnem položaju. Kurirska poročila da se samci hitro oprimejo samic, da si zagotovijo možnosti za razmnoževanje.

Študija je bila izvedena v naravnem okolju krastač in temelji na inovativnih 3D modelih krastač – rjavi primerki predstavljajo samice, rumeni pa samce. Opaziti je, da so moški bistveno pogosteje stiskali rjave modele. To dokazuje, da rumena obarvanost omogoča hitro razlikovanje med samicami in tekmovalnimi samci, kar je še posebej ugodno v času burne drstitvene sezone.

Fascinacija sprememb barv

Zakaj je ta sprememba barve tako pomembna? Za preživetje v naravi so morale dvoživke, kot so črne brazgotinaste krastače, kljub soočanju z različnimi plenilci razviti strategije za zagotovitev razmnoževanja. Glasno Zvezno združenje za varstvo narave Jajčeca in ličinke dvoživk so tarča številnih plenilcev, od ličink žuželk do rib in vodnih ptic. Velik delež potomcev je nujen, ker le del jajčec in ličink doseže spolno zrelost.

Raziskava v živalskem vrtu Schönbrunn je nadaljevanje prejšnjih študij, ki so leta 2022 razkrile, da spremembo barve sprožijo stresni hormoni. V trenutni študiji bo podrobneje preučena funkcija tega signala med postopkom naravnega drstenja. To bi lahko zagotovilo dragocene informacije o reproduktivnih strategijah dvoživk in prispevalo k ohranitvi te fascinantne skupine živali.

Pomen naravnih habitatov

Raziskava nima le znanstvene vrednosti, ampak osvetljuje tudi pomen naravnih habitatov za populacije dvoživk. Vode z bogato strukturno pestrostjo ne nudijo samo zaščite za dvoživke, ampak tudi primerno rast za paglavce, ki se hranijo z algami, ribjimi iztrebki in rastlinskimi ostanki. V vodah brez rib so pogoji za gojenje paglavcev bolj optimizirani in se lahko bolje zaščitijo pred plenilci.

Na splošno raziskava kaže, kako pomembno je ohraniti naravne habitate dvoživk ob boljšem razumevanju njihovih vzorcev razmnoževanja. Študija dunajskega živalskega vrta Schönbrunn ne zagotavlja le vpogleda v mehanizme spreminjanja barve črno brazgotinastih krastač, ampak še naprej dokazuje pomembnost teh fascinantnih živali v našem ekosistemu.