Občudovanje barv v živalskem vrtu: Toads utripa rumeno v ljubezni!
Trenutna študija v živalskem vrtu Schönbrunn v Hietzingu preučuje spremembo barv črnih krastačev med parjenjem, da bi se izognili neusklajenosti.

Občudovanje barv v živalskem vrtu: Toads utripa rumeno v ljubezni!
Zoološke raziskave v dunajskem živalskem vrtu Schönbrunn so se lotile vznemirljive teme: barvne spremembe krastače iz črne črke v gnezditveni sezoni so v središču trenutne študije. V obdobju drstenja eno do dveh do dveh dnev se samci obrnejo iz neopazne rjave do svetlo rumene. Ta presenetljiva obarvanost ima ključno vlogo pri preprečevanju neusklajenosti in prepoznavanju potencialnih prijateljev v zelo konkurenčnem položaju. Kurirska poročila da se samci hitro oprimejo samic, da si zagotovijo svoje možnosti za razmnoževanje.
Študija je bila izvedena v naravnem okolju Toads in se opira na inovativne modele 3D krastače - rjavi vzorci predstavljajo samice, medtem ko rumene predstavljajo samce. Opazno je, da so samci rjave modele bistveno pogosteje stisnili. To kaže, da rumena obarvanost omogoča hitro razlikovanje med samicami in konkurenčnimi samci, kar je še posebej koristno v času hitrega drstišča.
Fascinacija barvnih sprememb
Zakaj je ta barvna sprememba tako pomembna? Da bi preživeli v naravi, so morale dvoživke, kot so krastače, ki jih črpajo, razviti strategije, da bi zagotovili razmnoževanje, čeprav so se soočale z različnimi plenilci. Glasno Zvezno združenje za varstvo narave Jajca in ličinke dvoživk so tarča številnih plenilcev, od ličink žuželk do rib in vodnih ptic. Visok delež potomcev je bistven, saj le del jajc in ličink doseže spolno zrelost.
Raziskava v Zoom Schönbrunn izhaja iz prejšnjih študij, ki so leta 2022 razkrile, da spremembo barve sprožijo stresni hormoni. V trenutni študiji bo funkcija tega signala med naravnim postopkom drstitve podrobneje preučena. To bi lahko zagotovilo dragocene informacije o reproduktivnih strategijah dvoživk in prispevalo k ohranjanju te očarljive skupine živali.
Pomen naravnih habitatov
Raziskava ne le, da ima znanstveno vrednost, ampak tudi osvetljuje pomen naravnih habitatov za populacijo dvoživk. Vode z bogato strukturno raznolikostjo ne nudijo le zaščite za dvoživke, ampak tudi primerno rast za tadpole, ki se prehranjujejo z algami, iztrebki rib in rastlinskih ostankov. V vodah brez rib so pogoji vzreje za tadpole bolj optimizirani in se lahko bolje zaščitijo pred plenilci.
Na splošno raziskava kaže, kako pomembno je ohraniti naravne habitate dvoživk, hkrati pa boljše razumevanje njihovih reproduktivnih vzorcev. Študija Dunajskega živalskega vrta Schönbrunn ne samo daje vpogled v mehanizme spreminjanja barv iz črnih krastač, ampak še naprej dokazuje pomen teh očarljivih živali v našem ekosistemu.