Stroškovna afera FPÖ: Strachejevo luksuzno življenje na davkoplačevalske stroške!

Stroškovna afera FPÖ: Strachejevo luksuzno življenje na davkoplačevalske stroške!

Stroškovna afera okoli FPÖ in njenega nekdanjega šefa Heinz-Christiana Stracheja postaja vse bolj burna. Nedavno objavljeno končno poročilo urada zvezne kriminalistične policije razkriva nove podrobnosti. V skladu s tem je FPÖ očitno uporabil denar iz davkov za financiranje razkošnega življenja Stracheja. Predvsem se izkaže, da je bilo več kot milijon evrov javnega denarja porabljenega za zasebno trošenje. Po poročanju FALTER je Strache v torek prisegel kot okrožni svetnik svoje "Liste HC", medtem ko FPÖ meni, da je zadeva zaključena, ker Strache ni več vodja stranke.

Toda realnost je videti drugače. Kljub odpustku stranke so ključni akterji v stroškovni aferi, kot sta zvezni generalni direktor Johann Weixelbaum in Dominik Nepp, še vedno na visokih položajih v FPÖ. Weixelbaum je branil Strachejeve račune, medtem ko Nepp, ki je takrat delal kot finančni uradnik, trenutnega dogajanja ni komentiral. Končno poročilo opisuje tudi precejšnje pomanjkljivosti pri nadzoru porabe in opozarja na ozračje, v katerem preverjanje Strachejeve porabe praktično ni obstajalo.

Preiskave in obtožbe

Po poročanju KURIER je bila zaključena preiskava po prvih anonimnih namigih poleti 2019 močno utemeljena. Poročilo vsebuje uničujoč zaključek: skupaj 1.091.189,08 evrov škode se domneva. Sam Strache obtožbe zavrača in zatrjuje, da je vse plačal iz lastnega žepa. Vendar pa se hkrati slika načrtno prikrivanje, da bi se trošenje prikazalo kot strankarsko.

Sodstvo zaradi nezvestobe preiskuje Stracheja, Dominika Neppa in še pet ljudi. FPÖ je pred volitvami v lokalni svet in okrožne predstavnike čez tri dni pod velikim pritiskom. Preiskava obsega 900 strani, zaslišanih je 370 prič in številni predavatelji, možnost obtožnice pa ostaja negotova.

Korupcija kot strukturni problem

Afera izdatki ni osamljen primer, temveč kaže na večji strukturni problem znotraj politike. Po mnenju bpb ima korupcija več obrazov in je pogosto tesno povezana z neustreznim nadzorom in neobjektivno kadrovsko politiko. Takšni škandali spodkopavajo zaupanje javne uprave, kar negativno vpliva na demokracijo. Vse bolj postaja jasno, da je treba protikorupcijsko politiko nujno reformirati, četudi to pogosto pride na dan šele skozi škandale.

Na kocki je zaupanje prebivalstva v politiko. Nujne reforme za boj proti korupciji ne zahtevajo samo politične večine, ampak tudi velik pritisk v obliki škandalov, ki ponazarjajo potrebo po ukrepanju. Samo upamo lahko, da se bosta javnost in pravosodje skupaj spopadla s tem izzivom in odpravila strukture, ki spodbujajo korupcijo.