Vince Ebert o podnebni histeriji in novi toleranci na Dunaju

Vince Ebert o podnebni histeriji in novi toleranci na Dunaju

Nedavno je v dunajskem Grand Hotelu potekala živahna izmenjava mnenj na temo aktualnih družbenih izzivov. Gerald Fleischmann je imel spodbuden pogovor s komikom in piscem uspešnic Vinceom Ebertom v okviru najnovejše epizode oddaje “Message, Power, Media”. Ebert, ki že leta živi na Dunaju, je Avstrijo opisal kot "malo bolj normalno" kot Nemčija in izpostavil eksplozivne teme, ki trenutno razgrevajo javno razpravo.

Na dnevnem redu so bile med drugim družbene percepcije spola, migracije in tako imenovana podnebna histerija. Ebert je kritiziral ideološko nabito naravo številnih razprav in omenil nemški zakon o samoodločbi, ki po njegovem mnenju »uveljavlja biološke neresnice«. Potožil je nad vse večjo razklanostjo v družbi, v kateri so ljudje hitro razvrščeni v "mojo ekipo" ali "nasprotno ekipo". Po mnenju Eberta ta razvoj krepijo družbeni mediji.

Preklic kulture v fokusu

Ebert je pojasnil, da je izključevanje in utišanje različnih mnenj simptom naših razgretih časov. Kritiki, ne glede na njihov politični značaj, se takoj soočijo s shitstormom. Ta dinamika je tesno povezana s pojavom kulture odpovedi, ki je zakoreninjena v družbenih medijih in je po obsežni analizi na splošno opredeljena kot poskus izobčenja ali bojkota ljudi zaradi kršenja družbenih norm. pmc.ncbi.nlm.nih.gov pojasnjuje.

Ta raziskava neposredno povezuje kulturo odpovedi s širjenjem lažnih novic, ki ogrožajo sposobnost družbe, da konstruktivno sodeluje z različnimi mnenji. Prehod iz »mrežne družbe« v »platformsko družbo« je s seboj prinesel nove izzive, ki jih občutijo številni ljudje. Kultura odpovedi ni nova, njene korenine segajo v skupnost Black Twitter leta 2015 in veljajo za pomembno zaradi gibanj, kot sta #MeToo in Black Lives Matter.

Poziv k svobodi izražanja

Razpravo o svobodi izražanja in kulturi odpovedi vedno znova sprožijo dogodki, kot je nastop Dieterja Hallervordena. Komik je s satiričnim skečem v oddaji ARD povzročil mešane odzive. Kritiki so njegove izjave razumeli kot prekoračitev meje, Hallervorden pa se je skliceval na svojo pravico do svobode izražanja. Filozof John Stuart Mill je trdil, da ima vsako mnenje, tudi napačno, vrednost in spodbuja samorefleksijo, dokler ne škodi drugim. V tem kontekstu je izziv iskanja ravnovesja med individualno svobodo in družbeno odgovornostjo pomembnejši kot kdaj koli prej.

Zapletenost svobode izražanja in družbene odgovornosti je razvidna tudi iz konteksta trenutne politične pokrajine. Ebert je opozoril, da so v Avstriji konservativni in liberalni glasovi ponavadi manj politično brezdomci kot v Nemčiji, kjer se mnogi počutijo odtujene od političnega sistema. Izkazalo se je, da je debata, tako kot debata o mestni pokrajini po Merz-sayerjih, zelo pomembna za prebivalce Favoritena.

Če povzamemo, lahko rečemo: izobraževanje in kritično razmišljanje sta bistvenega pomena za soočanje z izzivi, ki jih prinašata kultura odpovedi in poplava lažnih novic. Treba je spoštovati načela svobode izražanja, hkrati pa kritično preučiti škodljive naracije. Le tako lahko spodbujamo spoštljiv in konstruktiven diskurz, ki ohranja dostojanstvo vseh članov družbe.