FPÖ in AfD skleneta pakt: Zaveza varnosti v Favoritenu!

FPÖ in AfD skleneta pakt: Zaveza varnosti v Favoritenu!

16. julija 2025 sta dunajska FPÖ in berlinska AfD v Favoritenu sklenili pakt, ki so ga slavili kot pomemben korak h krepitvi »liberalno-konservativne prenove«. Cilj tega sodelovanja je zgraditi dolgoročno mrežo podobno mislečih mest v Evropi, ki se ukvarjajo s perečimi političnimi vprašanji. Vodja dunajske FPÖ Dominik Nepp je AfD označil za zanesljivega partnerja za ohranjanje kulturne in politične identitete ter poudaril, da je treba skupaj ukrepati proti izzivom nezakonitega priseljevanja, terorističnih groženj in naraščajočega kriminala. Ta vprašanja so bila tudi v središču pogovorov med obema stranema.

Sporazum zajema vrsto pomembnih področij, kot so varnost, migracije, izobraževanje in stanovanja. Načrtovani so redni formati izmenjav, skupni dogodki in dialogi z državljani, da bi neposredno obravnavali skrbi državljanov. "Svoboda, red in osebna odgovornost" bi morali biti vodilno načelo, je dejal namestnik vodje okrožja Christian Schuch, ki je sprejel klub državnega parlamenta AfD v Favoritenu. Izpostavil je vzporednice med razvojem obeh mest, predvsem glede problemov, povezanih s kriminalom in priseljevanjem. Dunajski Zeleni so to potezo ostro kritizirali in izpostavili, da nemški urad za zaščito ustave AfD uvršča med "gotovo desničarske skrajneže", kar povečuje zaskrbljenost glede sodelovanja.

Varnostni izzivi

Vprašanja, povezana z varnostjo in migracijami, niso pomembna le na Dunaju, ampak v številnih evropskih mestih. Podatki evropskih varnostnih organov kažejo, da sta nasilje desničarskih skrajnežev in desničarski terorizem razvrščena kot zelo nevarna. Zlasti Nemčijo je v zadnjih letih pretreslo več napadov z desničarskimi skrajneži, ki so sprožili vprašanja o varnosti državljanov in skupnosti. Po mnenju zveznega ministrstva za notranje zadeve je desničarski ekstremizem največja grožnja demokraciji. Tudi rasistični umori v Hanauu leta 2020 in umor politika Walterja Lübckeja kažejo na brezna, ki so globoko zasidrana v družbi.

Številke raziskovalcev terorizma kažejo, da sta Nemčija in Švedska med letoma 1990 in 2015 zabeležili največ napadov z desničarskimi skrajneži. Varnostni organi so poročali tudi o povečanem številu prijetih terorističnih osumljencev, kar kaže na povečano aktivnost znotraj desničarske ekstremistične scene. Glede na ta razvoj bi lahko sporazum o sodelovanju med dunajsko FPÖ in berlinsko AfD razumeli kot razmislek o tem, kako se soočiti s temi izzivi, in poskus ustvarjanja platforme za njihove zahteve.

Vloga družbe

Družbene razmere, ki spodbujajo razcvet desničarskih ekstremističnih ideologij, so kompleksne. Strokovnjaki opozarjajo, da so mladi bolj ranljivi za nasilne eskalacije, zlasti v klikah ali med protesti. Novi pojavi, kot je subkultura »incel«, ki postaja vse bolj prepoznavna prek družbenih medijev, bi lahko vodili tudi v nadaljnje napetosti v družbi. Kljub tem izzivom se številne novejše študije strinjajo, da je težko potegniti jasno statistično povezavo med socialno-ekonomskimi dejavniki in terorističnimi napadi.

Težave, ki jih skrbita FPÖ in AfD, torej niso samo lokalne zadeve, ampak del širšega evropskega fenomena. Videti je treba, kakšne korake bosta sprejeli obe stranki in v kolikšni meri bosta lahko uresničili svoje obljube, medtem ko bosta obravnavali družbene napetosti, ki lahko izhajajo iz njunih političnih načrtov.