Dunaj se bori z gostujočimi bolniki: 610 milijonov evrov dodatnih stroškov v 2024!

Dunaj se bori z gostujočimi bolniki: 610 milijonov evrov dodatnih stroškov v 2024!

Razpravo o zdravstvu na Dunaju vse bolj zaostruje mestna oblast. Župan Michael Ludwig in mestni svetnik za zdravstvo Peter Hacker (oba SPÖ) se močno zavzemata za uvedbo ločenih čakalnih vrst za bolnike iz Dunaja in drugih zveznih dežel. S tem ukrepom naj bi pomagali zmanjšati vse večji pritisk na dunajske bolnišnice, še posebej, ker se na Dunaju zdravi več kot 40 odstotkov vseh gostujočih pacientov v Avstriji, od tega jih 80 odstotkov prihaja iz Spodnje Avstrije in 12 odstotkov z Gradiščanskega. Cilj: hitrejše zdravljenje dunajskih pacientov.

Osrednji problem je napovedani proračunski primanjkljaj v višini 610 milijonov evrov, s katerim se bo moral Dunaj spoprijeti leta 2024. Gre za dodatne stroške, ki nastanejo poleg izplačil denarnih nadomestil za gostujoče bolnike. Pritisk na dunajsko mestno oblast je vse večji, še posebej potem, ko so se okvirni pogoji za zmanjšanje števila gostujočih pacientov v bolnišnicah letos še zaostrili. Po informacijah, da je Standard Dunajska mestna uprava se je pred tremi leti odločila, da bo bistveno zmanjšala delež gostujočih pacientov, da bi povečala kakovost oskrbe dunajskih pacientov.

Čakalne dobe in pomanjkanje kvalificiranih delavcev

Posledic te politike ni mogoče spregledati. Na Dunaju se čakalne dobe za pomembne operacije podaljšujejo, kar povečuje skrbi bolnikov. Ena pacientka je morala na operacijo možganske anevrizme čakati celo leto in je bila večkrat prestavljena. To poudarja težave, ki jih mesto trenutno doživlja zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev v zdravstveni negi. Mesto mora imeti spretno roko pri iskanju kratkoročnih rešitev za te potrebe.

Zaskrbljenost ni samo lokalna. Tisk poroča, da se podobni izzivi pojavljajo tudi v drugih zveznih deželah, kot je Salzburg. Zato je potrebno tesno sodelovanje med Dunajem, Spodnjo Avstrijo in Gradiščansko, da bi našli celovito rešitev. Ludwig zato predlaga »vzhodno regijo oskrbe«, ki bi lahko odpravila zvezne državne meje v bolnišnični oskrbi. Takšen model bi lahko deloval ne le za regijo, ampak tudi kot model za celotno Avstrijo.

Pravni izzivi in ​​prihodnji obeti

Vendar pa obstajajo pravni pomisleki: odvetniki jasno poudarjajo, da diskriminacija pacientov glede na njihov kraj bivanja ni dovoljena. To pomeni, da mora mestna uprava zagotoviti, da uresničevanje svojih načrtov ne bo naletelo na pravne ovire. Obenem se porajajo vprašanja o trenutnem razvoju zdravstvenega sistema, saj bi skupni finančni in organizacijski pristop med vpletenimi zveznimi deželami lahko končal tudi spore glede virov in denarja.

Na koncu lahko rečemo, da federalistična struktura avstrijskega zdravstvenega sistema otežuje učinkovito sodelovanje. Čeprav je pandemija pokazala, da so možne tesnejše oblike sodelovanja, bomo šele videli, kako se bo mesto Dunaj spopadlo s temi izzivi. Potrebna sta pripravljenost na reforme in v prihodnost usmerjen pristop, da bodo bolniki lahko imeli koristi od izboljšane zdravstvene oskrbe ne samo na vzhodu, ampak po vsej državi.