Avstrija prekinila molk: Sirce izgnali prvič po 15 letih!

Avstrija prekinila molk: Sirce izgnali prvič po 15 letih!

Dunaj je v četrtek naredil jasen korak k ostrejši azilni politiki. Prvič po 15 letih so izgnali sirskega državljana. 32-letnika, ki je bil obsojen zaradi propagande za teroristično organizacijo IS in so mu odvzeli status azilanta, so v Damask prepeljali prek Istanbula. Moški je bil leta 2018 prvotno obsojen na sedem let zapora, v priporu pa je čakal na izgon od sredine maja. Notranji minister Gerhard Karner poudarja, da je ta ukrep del dosledne azilne politike in da se bo deportacija obsojenih storilcev nadaljevala. Ta odnos je namenjen spodbujanju varnosti v Avstriji in ciljanju na vračanje ljudi s hudimi kaznivimi dejanji, poroča Merkur.

Deportacija je bila prvotno predvidena za prejšnji teden, a so jo morali preložiti, ker je bil sirski zračni prostor zaprt. Ta razvoj kaže, kako zapleteno je vračanje beguncev in prosilcev za azil znotraj EU. Avstrija je lani predstavila načrt deportacije sirskih beguncev, da bi zagotovila varnost in red v azilnem postopku dnevne novice.

Okvir azilne politike

EU ima jasen cilj, ko gre za azil. Državljanom tretjih držav želi zagotoviti mednarodno zaščito in uvesti skupni evropski azilni sistem (CEAS). To poteka v skladu z Ženevsko konvencijo iz leta 1951 in je namenjeno zagotavljanju, da je azilna zakonodaja enotna za vse države članice. Ukrepi za razvoj te politike se intenzivneje izvajajo od devetdesetih let prejšnjega stoletja in zdaj vključujejo tudi reforme za izboljšanje upravljanja azila, kot je npr. Evropski parlament poročali.

V Avstriji trenutno živi okoli 100.000 Sircev. Za primerjavo, Nemčija je poostrila pravila glede azilnih postopkov za sirske državljane. Še posebej zanimivo je, da je bilo do konca maja 2025 v teku več kot 51.700 azilnih postopkov za sirske državljane. Razpravlja se tudi o repatriaciji sirskih prosilcev za azil v Nemčiji, kljub zaskrbljenosti glede varnosti v Siriji in mednarodni resnici azilnega sistema.

Slovo od zaščitnega azilnega zakona?

Deportacija tega sirskega državljana je jasen signal v avstrijski azilni politiki – poleg specifičnega pravnega okvira se postavlja vprašanje, kako naprej razvijati azilno pravo v EU. Notranji minister Karner bi rad s temi ukrepi poslal signal, da zločini ne bodo tolerirani. Četudi nemška stran še ne more dokazati konkretnih rezultatov vračanja v Sirijo, je komunikacija med državama na tem območju pomembna podlaga za prihodnje odločitve.

Razvoj razmer na področju azilnega prava kaže, da so ta vprašanja zelo aktualna. Medtem ko Avstrija že dela prve konkretne korake, je treba videti, kako se bo razprava o vračanju in azilnih postopkih razvijala v prihodnje in kakšno vlogo bodo pri tem imela druga nekdanja in sedanja konfliktna žarišča, kot je Afganistan.