Vrh EU: V središču spor glede Izraela in orožarski program!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Vrh EU v Bruslju 2025: Varnostne strategije, kriza na Bližnjem vzhodu in vprašanja migracij v središču pozornosti. Ključnega pomena za prihodnost Evrope.

EU-Gipfel in Brüssel 2025: Sicherheitsstrategien, Nahost-Krise und Migrationsfragen im Fokus. Entscheidend für Europas Zukunft.
Vrh EU v Bruslju 2025: Varnostne strategije, kriza na Bližnjem vzhodu in vprašanja migracij v središču pozornosti. Ključnega pomena za prihodnost Evrope.

Vrh EU: V središču spor glede Izraela in orožarski program!

26. junija 2025 so se evropski voditelji držav in vlad srečali v Bruslju na poletnem vrhu EU. To se je zgodilo takoj po vrhu Nata v Haagu in je bilo vse o varnosti in obrambi. Predvsem razmere na Bližnjem vzhodu so povzročile burne razprave in različna mnenja med predstavniki vodstev. O tem poroča mali časopis Ta vprašanja je obravnavalo 13 točk končne deklaracije vrha.

Osrednja tema je bil program SAFE, nov paket posojil za obrambo, ki zagotavlja financiranje do 150 milijard evrov. Evropska komisija je tako utrla pot državam članicam zagotoviti sredstva za naložbe na področjih, kot sta zračna obramba in tehnologija brezpilotnih letal. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je poudarila nujnost, da Evropa prevzame več odgovornosti za lastno varnost. Predstavništvo EU sporazum opisuje kot prelomen korak h krepitvi Evrope, saj morajo države članice v šestih mesecih predložiti nacionalne načrte, ki jih bo nato ocenila Komisija.

Nesoglasja glede Bližnjega vzhoda

Kljub napredku v obrambnem sektorju razmere na Bližnjem vzhodu ostajajo dejavnik, ki krepi napetosti znotraj EU. kako Mali časopis navaja, je manj razumevanja izraelske politike. Voditelja vlad Španije in Slovenije sta na vrhu posebej kritizirala humanitarno katastrofo v Gazi ter pozvala k prekinitvi ognja in izpustitvi vseh talcev. Ta vprašanja odražajo globlje razkole, ki nastajajo med evropskimi državami.

Besedo je prevzel tudi avstrijski kancler Christian Stocker, ki je spregovoril o izzivih v zvezi s problematiko tretjih držav in varovanjem zunanjih meja. Med temi razpravami je madžarski premier Viktor Orbán pozval k "uporu" proti obstoječim migracijskim pravilom in dal veto na nov sveženj sankcij proti Rusiji, kar je dodatno preizkusilo enotnost znotraj bloka.

Napredek glede migracijskega pakta

Kljub razhajanjem na zunanjepolitičnem področju je prišla tudi pozitivna novica: predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala napredek glede migracijskega pakta. Države članice se strinjajo, da je skupen pristop k migracijam nujen. Poglavje o Ukrajini je bilo dobro sprejeto, čeprav Madžarska ostaja skeptična. Evropski parlament se trenutno ukvarja tudi z varnostno in obrambno politiko za nadaljnjo krepitev sodelovanja in učinkovitosti na teh področjih.

Izzivi, s katerimi se sooča EU, so različni. Medtem ko se povečana obrambna poraba in pristop k programu SAFE, ki temelji na inovacijah, premikata v pravo smer, potreba po notranjem soglasju o politiki Bližnjega vzhoda in drugih perečih vprašanjih postaja vse bolj jasna. Videti je treba, kako se bo EU pozicionirala v prihodnjih mesecih.