Rušenje hiše Pryssok: nevarnost za Haerdtlovo arhitekturno dediščino?

Rušenje hiše Pryssok: nevarnost za Haerdtlovo arhitekturno dediščino?

Na naslovu Bastiengasse 69 je pomembna arhitekturna dediščina, ki jo je zasnoval priznani arhitekt Oswald Haerdtl, v nevarnosti, da postane žrtev rušenja. "Hiša Pryssok", dvonadstropna stavba iz petdesetih let prejšnjega stoletja, je v zadnjih letih vse bolj zbledela iz javnosti. Prenova je predvidena že v letu 2026, zgrajen bo štirinadstropni stanovanjski kompleks. Podjetje “Bastiengasse 69 Projektentwicklung GmbH” je že več kot dve leti vpisano v register podjetij, kar ponazarja nujnost projekta. G. Z. je že izrazil pomisleke in stopil v stik z Zveznim uradom za spomenike, da bi zagotovili ohranitev hiše. Trenutno ni jasno, ali bodo rušitev izvedli pred zaključkom spomeniškovarstvene presoje. Revizije ni bilo mogoče zaključiti do naslednjega oktobra, po prvi predhodni reviziji leta 2023, ki je ugotovila, da bi se stavba lahko štela za potencialno pomembno. Te negotovosti marsikomu dajejo upanje, da je popisano dediščino še mogoče rešiti.

Toda kdo je sploh bil ta Oswald Haerdtl? Rojen 17. maja 1899 na Dunaju, je pustil trajen pečat v arhitekturni zgodovini Avstrije. Po diplomi na Dunajski šoli za uporabno umetnost leta 1921 se je Haerdtl osredotočil na modernizacijo in funkcionalnost. Njegovo delo vključuje pomembne zgradbe, kot je Zgodovinski muzej mesta Dunaj, ki je bil odprt leta 1959, in druge impresivne projekte, kot sta Tanzcafe Volksgarten in Espresso Arabia. Poleg številnih nagrad, med njimi tudi avstrijske državne nagrade za arhitekturo, je bil Haerdtl tudi član secesije. Njegov talent in inovativna moč sta trajno vplivala na arhitekturo na Dunaju, njegova dela pa so zdaj uvrščena med zgodovinske spomenike. Kljub tem odlikovanjem usoda »Hiše Pryssok« ne more in ne sme ostati neopažena.

Dediščina v nevarnosti

Širša slika, ki se pojavi tukaj, osvetli izzive, s katerimi se soočajo številne zaščitene stavbe na Dunaju. Spomeniško varstvo Dunajskega muzeja na Karlsplatzu, ki ga je prav tako zasnoval Haerdtl, ne ščiti le celotne strukture, temveč tudi različne oblikovne značilnosti. Zaščita med drugim velja za predprostor in stopnišče. Zanimivo je, da so fasadne plošče iz osemdesetih let porušili, čeprav niso bile originalne. Postopek restavriranja, ki ga vodi Christoph Melichar, kaže, kako skrbno se ravna s Haerdtlovo zapuščino. Melicharjeva naloga je dokumentirati in obnoviti originalne dele, tako da jih je mogoče ponovno namestiti med obsežnimi predelavami in prenovami.

Pogled na trenutno situacijo v zvezi s »Pryssokovo hišo« kaže, kako pomembno je še danes posvečati pozornost ohranjanju zgodovinskih dobrin. V razpravo je nujno vključiti mnenja prebivalcev in strokovnjakov. Rušenje brez temeljitega pregleda in razprave ne bi povzročilo le izgube dela velikega arhitekta, ampak tudi košček zgodovine Dunaja. Zahtevano spomeniško varstvo bi lahko pomembno prispevalo k ohranjanju te dragocene arhitekture in s tem tudi varovanju bogate dediščine mesta.

Ker se letošnji dan spomenikov počasi bliža koncu septembra, ostaja vprašanje, ali bo »Pryssokova hiša« do takrat še stala. Mesto in njegovi prebivalci se veselijo dogodkov v naslednjih mesecih in upajo, da je ohranjanje kulturne dediščine glavna prioriteta. Kajti kot pravi pregovor: če ne ceniš preteklosti, boš težko oblikoval prihodnost.