Rimljani so v Alpe pripeljali ogromne konje: pogled v zgodovino!

Rimljani so v Alpe pripeljali ogromne konje: pogled v zgodovino!

Dunaj postane prizorišče vznemirljivega zgodovinskega poglavja: rimska osvojitev severnega vznožja Alp ni prinesla le vojaških strategij, ampak tudi nove različice vzreje konj. To dokazujejo trenutne raziskave, ki kažejo na zanimiv razkorak med železnodobno in rimsko konjerejo. Rezultati študije, ki vključuje več kot 400 arheoloških najdb in genetskih analiz, so prava paša v oči. Rimski jahači so večje konje uvažali iz različnih delov imperija, vključno s Španijo, Britanijo in Trakijo, saj so lokalni germanski konji veljali za premajhne za vojaško uporabo, kot poroča Die Presse.

Raziskovalna skupina pod vodstvom Elmire Mohandesan z Inštituta Konrad Lorenz za primerjalne vedenjske raziskave je ugotovila, da so bili rimski konji v povprečju večji od svojih predhodnikov iz železne dobe. To je lahko tudi zato, ker so Rimljani bolje redili in hranili svoje konje. Vendar genetska analiza ni zagotovila jasnih dokazov o genetski podlagi za razliko v velikosti. Namesto tega se zdi, da so bili ključnega pomena izboljšana reja, prehrana in ciljne vzrejne prakse. Te ugotovitve so del študije, ki jo podpirata FWF in DFG, in ponazarjajo vpliv Rimljanov na lokalno živinorejo in vzrejo.

Vloga kopitarjev v rimski vojski

Toda večji konji niso bili pomembni le za poljedelstvo. Tudi v rimski vojski naše krajše regionalne različice niso bile več možne. Kot poroča [Byzanz Mainz](https://www.byzanz-mainz.de/forschung/projektdetails/forschungen-zur-rolle-von-equiden-im-roeischen-militaer- context), so imeli udomačeni kopitarji, kot so konji in mule, različne vloge v vojski: služili so kot jahači in tovorniki živali, so se lahko uporabljale v bojnih operacijah in so bile del ritualov in zmagoslavnih procesij. Njihov vpliv se je razširil na definiranje skupinskih identitet in družbenega statusa vojakov.

Znanstveniki so analizirali morfološke študije in arheološke najdbe na več kot 40 vzorcih iz pozne železne in rimske dobe. Ključna ugotovitev je, da so konje samce uporabljali predvsem za vojaške dejavnosti, samice pa za civilne naloge, kot sta transport in vzreja. Mule, ki ne kažejo nobenih znakov lokalne vzreje na osvojenih območjih, so verjetno prišle iz specializiranih vzrejnih centrov v Gallia Belgica ali Italiji. Zelo pomembna je bila tudi njihova vloga v rimski logistiki.

Pogled v prihodnost dunajske arhitekture

Rezultati raziskave niso zanimivi le za zgodovinarje in arheologe, ampak bi lahko bili tudi spodbuda za sodobno arhitekturo in načrtovanje na Dunaju. Odkritje, da sta lokalno kmetijstvo in infrastrukturo preoblikovala rimski vpliv, pomaga slikati živo zgodovino mesta in ponuja nove perspektive. Zanimivo je videti, kako bodo te raziskave vplivale na naš pogled na zgodovino in razvoj Dunaja.