Davek na prosta delovna mesta bo ukinjen: Štajerska se bori proti stanovanjski krizi!

Davek na prosta delovna mesta bo ukinjen: Štajerska se bori proti stanovanjski krizi!

Nekaj ​​se kuha v stanovanjski situaciji na Štajerskem. Državna vlada se je odločila odpraviti načrtovani davek na prosta delovna mesta. Ukrep, ki je bil prvotno namenjen ublažitvi stanovanjske stiske, se je izkazal za birokratsko pošast. Glasno ad hoc novice Davek za 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje je znašal največ 1000 evrov na leto, kar preprosto ni bilo dovolj, da bi najemodajalce motiviralo, da svoje prazne nepremičnine dajo na trg. Namesto tega so visoki administrativni stroški in potreba po natančnem preučevanju razloga za prosto delovno mesto le malo zmanjšali stopnjo prostih delovnih mest.

Pogled izven Štajerske kaže, da se o podobnih ukrepih razpravlja tudi na Dunaju. Predvidevajo, da je tu praznih okoli 80.000 stanovanj. Mestna oblast razmišlja o uvedbi lastnega davka za počitniške in prazne nepremičnine, a konkretnih korakov še ni. Zeleni se zavzemajo za postopno razporeditev te dajatve, a dogovor s koalicijo še čaka.

Trenutne razmere na stanovanjskem trgu so eksplozivne. V Avstriji so se cene nepremičnin v zadnjih 15 letih več kot podvojile, bivalni prostor pa je vedno bolj predmet špekulacij. Število praznih domov naj bi bilo med 230.000 in 650.000, vendar je o tem malo zanesljivih podatkov, kar otežuje učinkovito politično delovanje. Kako ( trenutek ) poudarja, da bi z ustreznimi ukrepi lahko dobili jasne številke in tako izboljšali stanje.

Strokovnjaki tudi poročajo, da bi davek na prosta delovna mesta zagotovo lahko vplival na najemnine. Inštitut Momentum ocenjuje, da bi učinkovita dajatev lahko spodbudila okoli 198.000 lastnikov, da svoja prazna stanovanja oddajo v najem. Ocena temelji na podatkih avstrijskega statističnega urada in avstrijske narodne banke in bi lahko državi prinesla do 1,8 milijarde evrov letno. Ta sredstva bi nato lahko uporabili za financiranje socialnih stanovanj, ki so za številna mesta izjemnega pomena. Nizka davčna stopnja bi na drugi strani privabila le manjše število praznih stanovanj v najem, višja davčna stopnja nad 100 evrov na kvadratni meter na leto pa bi imela bistveno večji učinek. Inštitut Momentum.

Vztrajno visoke cene najemnin poudarjajo potrebo po ukrepanju. Med letoma 2010 in 2020 so se stroški zasebnih primarnih najemnin povečali za 50 %. Medtem pa je jasno, da gresta urbanizacija in rast cen najemnin z roko v roki. Prihodnji ukrepi torej ne bi smeli biti usmerjeni le v prazna stanovanja, ampak bi morali upoštevati tudi nove tehnologije gradnje in inovativne pristope k bivalnemu prostoru. Cilj ostaja ustvariti več življenjskega prostora brez nadaljnjega obremenjevanja nezatesnjenih površin.

Razprava o davku na prosta delovna mesta kaže, da je stanovanjska kriza v Avstriji kompleksna in da preprostih rešitev ni na vidiku. Pravi napredek zahteva spremembo razmišljanja in predvsem pogum za spremembe.