Begunci v dunajskih domovih za starejše: Starejši zaman čakajo na mesta!
V Margaretenu so begunce od leta 2015 nastanjeni v domovih za ostarele, kar je vodilo v konflikte s starejšimi občani. Trenutni razvoj in izzivi.

Begunci v dunajskih domovih za starejše: Starejši zaman čakajo na mesta!
Razmere na Dunaju so se v zadnjih letih poslabšale: vse več beguncev in razseljenih ljudi najde pot v mestne domove za ostarele. Glede na poročilo avtorja ekspresno Ta razvoj opažamo od leta 2015. Medtem ko mesta za starejše pogosto trajajo leta, da pridejo, se lahko prosilci za azil vselijo v zelo kratkem času. To povzroča negodovanje starejših občanov, ki se pogosto počutijo zapostavljene.
Razmere so se poslabšale, zlasti od izbruha vojne v Ukrajini februarja 2022: okoli 100 ukrajinskih družin je bilo nastanjenih v domovih za ostarele na Dunaju. Begunci trenutno prejemajo podporo v sedmih hišah, vključno s prosilci za azil iz držav, kot so Sirija, Irak in Afganistan. Poročilo mestnih revizorjev poudarja, da morajo upravičenci do azila pogosto ostati v domovih dlje od predvidenih štirih mesecev. Pri Ukrajincih obstaja izjema: tam ostanejo, dokler se ne vrnejo v domovino.
Izzivi nastanitve
Namestitev beguncev v domove za starejše ni le čustveni, ampak tudi finančni izziv za ustanove. Leta 2023 je Haus Döbling prijavil primanjkljaj v višini skoraj 92.000 evrov, ker niso bili pokriti stroški za »nepravilno zasedena« mesta. Izvajalci poudarjajo, da nastanitev prosilcev za azil obremenjuje sredstva domov za upokojence in zmanjšuje število mest za starejše.
Glasno dstgb Konflikti glede stanovanj in socialnih storitev so postali bistveno intenzivnejši. Številne občine so prisiljene iskati nove rešitve za namestitev beguncev. Težave pogosto nastanejo zaradi nezadostne komunikacije med različnimi vpletenimi stranmi: begunci, prebivalci, operaterji nastanitve in lokalnimi politiki. Raziskovalno poročilo na to temo zato poziva k celoviti udeležbi državljanov in razvoju strategij za preprečevanje nasilja in reševanje konfliktov.
Odgovornost do najšibkejših
Obravnava beguncev v domovih za starejše odpira tudi vprašanja o odgovornosti. Medtem ko so hiše od leta 2015 prevzele nekakšno zaščitno funkcijo za ranljive ljudi, ostaja vprašanje, kako dolgo lahko to deluje na račun lastnih starejših občanov. Mestna pobuda »Hiše za bivanje« je tu prevzela odgovorno vlogo, vendar dosega svoje meje.
Pred nami so veliki izzivi. Razporeditev in namestitev beguncev na Dunaju bi se lahko zaradi naraščanja števila prosilcev za azil še bolj zapletla. Ostaja upati, da bodo mesto in prizadete institucije sodelovale pri iskanju rešitev, ki bodo zadovoljile potrebe tako starejše populacije kot ranljivih beguncev.
Poleg tega so poročila zveznega ministrstva za družino, starejše občane, ženske in mladino, ki je objavilo minimalne standarde za zaščito beguncev v namestitvi, podala dodatna priporočila za ukrepanje. Te so potrebne za spodbujanje povezovanja in sožitja vseh vpletenih ter za preprečevanje konfliktov. Zainteresirani lahko več informacij najdete na spletni strani ministrstva bmfsfj.