Udar podnebnih sprememb: Avstrija poroča o rekordnem poletju in milijonski škodi!

Udar podnebnih sprememb: Avstrija poroča o rekordnem poletju in milijonski škodi!

Vročinski val je na Dunaju in v okolici v polnem razmahu. Medtem ko maj 2023 skorajda ni spominjal na poletne sanje z veliko dežja in nizkimi temperaturami, je junij doživel pravo temperaturno nevihto in bil tretji najtoplejši junij vseh časov v Avstriji. Te ekstremne vremenske razmere niso le znak trenutnih podnebnih sprememb, temveč tudi znanilec prihodnjih izzivov, kot je npr. kurir poročali.

Evropski gostitelji niso sami s temi ekstremnimi vremenskimi pojavi. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) bo gospodarska škoda zaradi vremenskih ekstremnih dogodkov v 38 evropskih državah leta 2023 znašala več kot 45 milijard evrov. V zadnjih letih je škoda še večja in od leta 1980 v Evropi presega 790 milijard evrov. Med glavnimi vzroki finančnih izgub so zlasti škode zaradi poplav, neurij, vetra in toče, medtem ko je zavarovanje pogosto zanemarjeno. Veliko škod ni zavarovanih in zato rastejo hitreje kot zavarovane škode, kot npr EGP določa.

Gospodarski vplivi in ​​podnebne spremembe

Ogroženo je tudi zdravje ljudi. Med letoma 1980 in 2023 so večino smrti povzročili vročinski valovi, suše in gozdni požari. Vendar je treba opozoriti, da številnih vzrokov smrti ni mogoče neposredno pripisati vročini, kar otežuje ocenjevanje. Podnebne spremembe imajo daljnosežne posledice za ekosisteme, gospodarstva, zdravje in splošno dobro počutje v Evropi, kot opisuje EEA.

Poleg tega so ekstremni vremenski pojavi vse pogostejši in so spet povzročili uničujočo škodo ne le v Avstriji, ampak tudi v Nemčiji. Junij je otipljiv primer te ekstremne vremenske situacije. Vročinski valovi in ​​obilno deževje niso več izjema, ampak pravilo. Vprašanje, ki se pri tem postavlja je: Kako dobro smo pripravljeni na tako ekstremne vremenske razmere? The WWF poudarja, da ekstremni vremenski dogodki, povezani s podnebjem, niso samo vse bolj verjetni, temveč se njihova intenzivnost in pogostost nenehno povečujeta.

Da bi preprečili poslabšanje podnebne krize, je nujno sprejeti proaktivne ukrepe. Poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) nujno opozarja, da smo ljudje glavni vzrok podnebnih sprememb. Brez drastičnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov bi lahko obalne poplave, ki so se prej pojavljale le enkrat na 100 let, v prihodnosti postale vsakoletna realnost.

Pogled v prihodnost

Napovedi niso ravno rožnate: na splošno so sredozemske regije najbolj prizadete in morajo pričakovati večjo škodo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, povezanih s podnebjem. Na dnevnem redu so tudi zdravstvena tveganja zaradi bolezni, povezanih s podnebjem, ter stalno naraščanje števila poškodb in okužb. EEA poudarja potrebo po boljšem usklajevanju različnih politik varstva podnebja in pospešitvi izvajanja strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam.

Glede na to zahtevno situacijo je čas ne le za pogovor o nevarnostih podnebnih sprememb, ampak tudi za aktivno ukrepanje. Naj bo s širjenjem obnovljivih virov energije ali razvojem boljših strategij prilagajanja – vsak ukrep, ne glede na to, kako majhen je, lahko pomaga ublažiti prihodnje nevihte in njihove uničujoče učinke.