Zdravstveni vrh v vzhodni Avstriji: dogovor za boljšo oskrbo?

Zdravstveni vrh v vzhodni Avstriji: dogovor za boljšo oskrbo?

Kaj se dogaja v vzhodni avstrijski regiji? Tema, ki trenutno povzroča veliko razprav, je zdravstvo na Dunaju, v Spodnji Avstriji in na Gradiščanskem. Predlog dunajskega župana Michaela Ludwiga (SPÖ) o skupnem upravljanju zdravstvene oskrbe končno naleti na odprta ušesa. Tako avstrijski zavod za zdravstveno zavarovanje (ÖGK) kot guvernerka Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner sta zdaj pripravljena na pogovor. Ta premik bi lahko imel daljnosežne posledice za področje zdravstvenega varstva v regiji.

Župan predlaga, da bi vsa področja zdravstva, od bolnišnične oskrbe in distribucije pacientov do zdravnikov in urgence, načrtovali v skupnem odboru. To je še posebej pomembno, ker bo moral Dunaj leta 2024 zbrati dodatnih 610 milijonov evrov za oskrbo gostujočih pacientov. Približno 80 % teh pacientov prihaja iz Spodnje Avstrije in 12 % iz Gradiščanske. "Smo v dialogu in še vedno sem odprt za razprave," je jasno povedal Ludwig. Direktor ÖGK Andreas Huss podpira načrt in poziva k reguliranemu financiranju za spopadanje z naraščajočimi stroški in zagotavljanje učinkovite oskrbe.

Ena regija, veliko potreb

Pogled na številke kaže obseg: približno 20 % Spodnje Avstrijcev in 18 % Gradiščanov se zdravi v dunajskih bolnišnicah. »Skupaj moramo nositi stroške ter učinkovito načrtovati in financirati vzhodno območje oskrbe,« zahteva Huss. Njegov argument temelji na zdravstvenem strukturnem načrtu, ki začrta štiri oskrbovalne cone v Avstriji, vključno z nujno potrebnim vzhodnim oskrbovalnim območjem.

Poleg zgolj finančnega vidika Huss predlaga razširitev skupnega načrtovanja na pomembna vprašanja o lokacijah bolnišnic in potrebnih zmogljivostih. Hus je prepričan, da se nihče ne bi smel pogajati na račun bolnika. To vprašanje postaja vse bolj eksplozivno, zlasti glede na to, da vsako leto prek finančne izravnave na Dunaj steče 500 milijonov evrov za pokrivanje določenih storitev. Čeprav Mikl-Leitner izraža pripravljenost za sodelovanje, dvomi o stroških, ki jih navaja Dunaj, in poziva k večji transparentnosti. »Potrebna je natančna razprava za mizo, namesto za pacientovim hrbtom,« pravi Huss.

Kam vodi pot?

Zdravstveni vrh za rešitev izzivov bi lahko bil naslednji korak, ki bi ga Ludwig predstavil. Ali bo do oblikovanja skupne strategije za vzhodno regijo dejansko prišlo, je odvisno od pogajanj, ki se po Hussovih besedah ​​lahko začnejo "kadar koli", predvsem z namenom naslednje finančne izravnave. Kot je že navedeno v avstrijskem strukturnem zdravstvenem načrtu (ÖSG), bi morali biti standardi oskrbe usklajeni po vsej državi, da bi se izognili prekomerni ali nepravilni oskrbi in zagotovili najboljšo možno oskrbo.

Začetna situacija se torej zdi razburljiva. Z ÖSG 2023, ki je v veljavi od decembra 2023, so dobri znaki za dobro premišljeno in celovito zdravstveno varstvo v regiji. Navsezadnje pa bo sodelovanje vseh vpletenih ključnega pomena za trajnostno zdravstveno okolje v vzhodni regiji.

Naslednji meseci bodo pokazali, ali pozitivni signali z Dunaja vodijo tudi v konkretne korake. Državljani upajo na rešitve, ki niso le finančno vzdržne, temveč zagotavljajo kakovost zdravstva v vzhodni regiji.