Šolska kriza: Ravnateljica opozarja na nevarnosti za naše otroke!

Šolska kriza: Ravnateljica opozarja na nevarnosti za naše otroke!

V mešanem šolskem letu se številne izobraževalne ustanove soočajo z velikimi izzivi. Christian Klar, direktor Evropske šole Franz Jonas na Dunaju Floridsdorf, je izdal novo knjigo o teh temah. Z naslovom "Kako rešimo prihodnost naših otrok?" obravnava aktualne probleme, ki pestijo šole. Pred tem je v svojem delu "Kaj se dogaja v naših šolah?" poročali o nasilju in radikalizaciji v razredu. Novi zvezek posebej obravnava primanjkljaj nemščine in naraščajočo »kulturno vojno« v razredu, ki jo spodbuja veliko število na novo priseljenih učencev, ki ob vstopu v šolo pogosto komaj govorijo nemško.

Klar v svoji knjigi opisuje številne dogodke iz šolskega vsakdana svojih učencev, vključno z nasiljem in nespoštljivim obnašanjem staršev do učiteljev. Zdi se, da so te težave povezane z naraščajočim številom migracij. Izobraževalne študije kažejo, da veliko število na novo priseljenih družin - trend, ki se nadaljuje od konfliktov na kriznih območjih, kot je bila jugoslovanska vojna v devetdesetih letih - v šolah predstavlja dodatno breme za obstoječi sistem. Ob tem se pogosto postavlja vprašanje, kako se lahko ti otroci in mladostniki uspešno vključijo v izobraževalni sistem, če so nekateri izmed njih v šolo nameščeni šele nekaj mesecev po prihodu.

Integracijski in izobraževalni izzivi

Klar je še posebej pozoren na okoliščine, v katerih mnogi dijaki začnejo svojo šolsko pot. Otroci migranti so pogosto razporejeni v srednje šole in jih pogosto zapustijo brez kvalifikacij – stanje, ki se ohranja zaradi neustrezne integracije. Po podatkih Zvezne agencije za državljansko izobraževanje ima v šolskem letu 2022/2023 približno 1,6 milijona učencev v Nemčiji tuje državljanstvo, kar ustreza 18-odstotnemu povečanju v primerjavi s prejšnjim letom.

Klar kritizira tudi tako imenovani mladinski jezik, ki se je uveljavil v šolah, in prihaja do izjemne ugotovitve, da ne le migrantski otroci, ampak tudi avstrijski učenci pogosto uporabljajo samo kratke stavke. Zaradi tega razvoja je učenje še težje. Kljub temu so na njegovi šoli tudi pozitivni primeri uspešnega vključevanja, kar daje upanje na rešitve.

Zahteve in rešitve

kaj sledi Klar poziva k odločnemu ukrepanju učiteljev in vodstva šole. Predlaga oblikovanje posebnih oddelkov za »razbijalce sistema« – učence, ki se težko vključujejo – in upa na zgodnejšo uvedbo obveznega šolanja prek »osnovnega razreda« pred osnovno šolo. Na ta način bi lahko že v zgodnji fazi odpravili jezikovne pomanjkljivosti. Drugi ukrep, ki ga obravnava, je potreba po versko nevtralnih šolah, v katerih niso postavljene molitvene sobe in učni načrt ni prilagojen islamskim potrebam.

Direktor izžareva optimizem, da so kljub številnim alarmantnim poročilom možni pozitivni premiki, če začnemo zgodaj in prepoznamo kompleksnost izzivov. Ne samo, da osvetljuje problem, ampak ponuja tudi različne rešitve za teme, kot sta spolna vzgoja in spolna identiteta, da bi spodbudili celostno izobraževanje.

Knjiga je delno dojeta kot politično polemična, vendar so predlogi, ki jih vsebuje za izboljšanje izobraževalne situacije, nujno potrebni. Klar pokaže, da šole niso le učne ustanove, ampak tudi mesta integracije. Trenutni razvoj v družbi, vključno z vedno večjim premikom v desno in manj strpnim odnosom, vpliva tudi na šolski svet in postavlja učitelje in učence pred posebne izzive.