Streljanje v šoli v Gradcu: Lažne novice in panika na družbenih omrežjih!

Streljanje v šoli v Gradcu: Lažne novice in panika na družbenih omrežjih!

Tragičen strelski pohod v Gradcu sproža zgrožene odzive in poraja vprašanja o širjenju lažnih novic. V torek zjutraj ob 10. uri je 22-letni nekdanji dijak vdrl v BORG in streljal v dveh učilnicah, tudi v svoji nekdanji. Doslej so poročali o desetih smrtnih žrtvah, medtem ko se še 12 ljudi, vključno z najmanj dvema v kritičnem stanju, zdravi v bolnišnicah. Strelec naj bi si po zločinu vzel življenje na stranišču, čeprav natančno ozadje njegovih dejanj še vedno ni jasno. Strokovnjak za šolsko psihologijo kot možen motiv vidi ustrahovanje.

Po družbenih omrežjih trenutno kroži ogromno lažnih informacij. Delijo določen videoposnetek, ki naj bi prikazoval arabski vzklik "Allahu Akbar", vendar nima nobene povezave z divjanjem. Posneta je bila zvečer po zločinu in prikazuje slike iz drugega incidenta: streljanja v okrožju Floridsdorf na Dunaju, ki je potekalo konec maja. Krožijo tudi posnetki samega zločina, čeprav se lažno domneva, da gre za strelski pohod v Gradcu. Takšne dezinformacije so lahko v kriznih razmerah izjemno škodljive, kot navaja Zvezna agencija za državljansko izobraževanje.

Odpornost na lažna poročila

Zmedo okoli dogodkov še povečujejo slike, na katerih je ameriški državljan Sam Hyde. Čeprav prikazujejo dobro znano internetno prevaro, so nepravilno distribuirane kot fotografije strelca. Takšni nesporazumi niso novi; Sam Hyde je bil v preteklosti povezan z drugimi incidenti, ki so izpostavili vprašanje netočnih informacij na družbenih medijih.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je širjenje lažnih novic zaskrbljujoče. Po družbenih omrežjih ne krožijo le lažna poročila, ampak tudi usmerjene dezinformacije, ki se namerno širijo, da bi vplivale na mnenja ali vzbujale strahove. Empirične študije kažejo, da se manj kot 1% vsebine šteje za lažne novice, vendar se te v določenih krogih pogosto intenzivno konzumirajo. Pri tem igra ključno vlogo zaupanje v politične in medijske institucije, saj nizko zaupanje povečuje dovzetnost za lažna poročanja.

Kaj lahko narediš?

Obstajajo različni pristopi k boju proti lažnim novicam: preverjanje dejstev, ukrepi za ozaveščanje in spodbujanje medijske pismenosti so nekatere najpomembnejših strategij. Zlasti v kriznih časih se je treba kritično vprašati, katere informacije so zares vredne zaupanja. Medijske pismenosti se ne bi smeli le poučevati, ampak tudi aktivno spodbujati, da bi ohranili zaupanje v ugledne vire in zmanjšali širjenje lažnih informacij. Primer Gradca znova kaže, kako pomembno se je znajti v kompleksni medijski krajini in odgovorno ravnati.

Priporočamo posebno previdnost in uživanje informacij, ki temeljijo na preverjenih virih. Streljanje v Gradcu je tragičen opomin, da za vsakim naslovom stojijo resnični ljudje.

Za več informacij si oglejte članke iz Express, Danes in bpb.de.