Dunaj v vročinski obremenitvi: raziskovalci opozarjajo na mestne toplotne otoke!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Dunaj se bori z vročinskimi valovi: Študije kažejo na ukrepe za znižanje temperatur in izzive mestnih toplotnih otokov.

Wien kämpft gegen Hitzewellen: Studien zeigen Maßnahmen zur Temperaturreduktion und Herausforderungen urbaner Wärmeinseln.
Dunaj se bori z vročinskimi valovi: Študije kažejo na ukrepe za znižanje temperatur in izzive mestnih toplotnih otokov.

Dunaj v vročinski obremenitvi: raziskovalci opozarjajo na mestne toplotne otoke!

Kako vroče je v vaših lokalnih mestih? Vprašanje, ki je v času ekstremnih vročinskih valov bolj aktualno kot kdaj koli prej. Po podatkih Univerze za naravne vire in vede o življenju (Boku) je Dunaj še posebej prizadet, ker je mesto eno izmed vročih žarišč. MeinBezirk poroča, da vročinski valovi s temperaturami nad 35 stopinj na Dunaju niso več neobičajni. Zaradi mestnih toplotnih otokov, ki jih sestavljajo gosta pozidava, zaprta območja in odsotnost vegetacije, je mesto še posebej občutljivo na vročino.

Zaskrbljujoče niso le dnevne temperature; nočno hlajenje je v mestnih območjih močno omejeno. Medtem ko se poletni dnevi vse bolj segrejejo, nočne temperature ostajajo visoke, kar še dodatno povečuje stres prebivalcev. Interdisciplinarni raziskovalni projekt, ki ga vodi Philipp Weihs pri Bokuju, intenzivno preučuje učinke daljših vročinskih valov in možne ukrepe za hlajenje.

Raziskave in rešitve

V okviru projekta “Imp-DroP” se preiskuje več ukrepov za znižanje temperatur. To vključuje hlajenje z izhlapevanjem, ki naj bi ga dosegli z usmerjenim namakanjem zelenih streh, parkov in kmetijskih površin. Zlasti v Marchfeldu ciljno namakanje kaže, da je mogoče temperaturo lokalno znižati za do 3 stopinje, medtem ko je v mestnem območju učinek obvladljiv pri približno 0,2 stopinje.

Potreben je celovit pristop, saj tudi pri maksimalnih ukrepih hladilni učinek ni zadosten, da bi nadomestil pričakovano segrevanje. Kot ugotavlja DW, sama ozelenitev in namakanje ne rešita problemov podnebnih sprememb. Za doseganje dolgoročnega hlajenja v mestih je potrebna mešanica kmetijstva, ki je odporno na vročino, konceptov trajnostnega namakanja in širjenja sončne energije.

Toplotni otoki in njihove posledice

Mestni toplotni otoki niso problem samo na Dunaju, ampak zdaj prizadenejo več kot 50 % svetovnega prebivalstva, z napovedjo skoraj 70 % do leta 2050. Ti toplotni otoki lahko povišajo temperature v mestih za 10 do 15 stopinj Celzija, kar negativno vpliva na zdravje mestnih prebivalcev. [LMU]. Zlasti mesta v notranjosti so prizadeta močneje kot obalna mesta.

Izzivi v mestih so kompleksni in potrebne so inovativne rešitve. V državah, kot je Japonska, so stvari šle še korak dlje: vodo razpršijo po pločnikih, da znižajo temperaturo okolja. Mesta, kot sta Phoenix in Tokio, so za zmanjšanje učinka toplotnega otoka uporabila materiale, ki odbijajo svetlobo.

Dunaj v fokusu

Koncept zelenih streh in uporaba fotovoltaike na teh območjih bi lahko postala pomembnejša tudi na Dunaju. Po mnenju raziskovalne skupine Boku bi lahko mestno hlajenje zaradi takšnih ukrepov doseglo do 1,5 stopinje. Vendar pa bi bile potrebne ogromne količine vode za hlajenje vseh zelenih površin med ekstremnimi vročinskimi valovi. Dunajski izviri lahko trenutno oskrbijo le 375.000 kubičnih metrov vode, medtem ko bi teoretično potrebovali 630.000 kubičnih metrov.

Ti podatki jasno povedo: mestna uprava in občani so pred velikimi izzivi. Podnebne spremembe niso več oddaljena težava, ampak že vplivajo na vsakdanje življenje na Dunaju. Zato je še toliko bolj pomembno, da skupaj iščemo rešitve in razvijamo inovativne pristope za mesto, odporno na vročino.