Zgodbe o uspehu: Sirski begunci gradijo novo prihodnost v Avstriji!

Zgodbe o uspehu: Sirski begunci gradijo novo prihodnost v Avstriji!

Na Dunaju je veliko zgodb o uspehu Sircev, ki so po begu pognali nove korenine. Eden najbolj navdihujočih je Reem Saijari, ki je pri 18 letih pobegnil iz Sirije in je zdaj ponosni lastnik butika. V mesto ne prinaša samo sveže mode, ampak tudi delček sirske kulture, ki jo združuje s svojo strastjo do oblikovanja. Uspešen je tudi njen mož Ali Zaki Torki, ki vodi frizerski salon, ki je med Dunajčani zelo priljubljen. Te zgodbe so del širše slike sirske diaspore v Avstriji.

Fadi Saleh, sirski podjetnik, je zaslovel s svojo "jabolčno pekarno". Od svojega prihoda v Avstrijo pred desetimi leti vsak dan proizvede do 9.000 arabskih pita kruhkov, ki ne pritegnejo samo sirske skupnosti, ampak tudi številne druge Dunajčane. Ti izdelki so postali še posebej priljubljeni v zadnjih letih med begunskim poletjem 2015, ki je v Avstrijo pripeljalo več sto tisoč Sirijcev, Afganistancev in Iračanov. Medtem ko se je veliko beguncev hitro preselilo v druge države, se jih je veliko odločilo ostati tukaj, kar prispeva k trenutnemu številu okoli 104.000 Sircev v Avstriji. S tem so osma največja skupina tujcev v državi, sledijo Afganistanci z okoli 51.000 in Iračani s skoraj 13.000 ljudmi.

Zavezanost in izzivi sirske skupnosti

Zavezanost sirske diaspore presega gospodarski uspeh. 14. marca je na Diplomatski akademiji potekal dogodek z naslovom »Sirska diaspora v Avstriji – med humanitarno in politično angažiranostjo«, kjer je bila predstavljena študija o delovanju in potrebah te skupnosti. Raziskovalca Samar Albaradan in Simela Papatheophilou sta predstavila rezultate in poudarila, da je sirska skupnost v Avstriji dejavno vključena na področja, kjer državne organizacije pogosto puščajo vrzeli, na primer pri svetovanju, jezikovni podpori ter kulturnih in športnih klubih.

Študija kaže, da imajo Sirci v Avstriji velik potencial, a se soočajo tudi z izzivi. Hubert Neuwirth iz avstrijske razvojne agencije je opisal potrebo po krepitvi transnacionalne zavezanosti, zlasti v zvezi z nakazili, ki pomagajo številnim sirskim družinam doma. Obstajajo pa tudi številne birokratske ovire, ki ovirajo politično angažiranje sirske skupnosti. Pogosto je premalo informacij o sodelovanju v političnih procesih, predvsem volitvah.

Psihosocialna podpora in integracija

Drugo pereče vprašanje je potreba po psihoterapevtski pomoči beguncem. Po besedah ​​Caroline Niknafs iz krovne organizacije dunajskih socialnih ustanov ni le veliko povpraševanje, temveč tudi pomanjkanje terapevtskih mest. Zahteve po brezplačnem izobraževanju psihoterapevtov so glasne in jasne. Obenem je Fatmé Khalil-Hammoud poudaril, da je večjezična integracijska ponudba mesta Dunaj nujno potrebna, da bi upoštevali raznolikost.

Politični in psihološki izzivi v sirski skupnosti so kompleksni. Razdvojenosti in nezaupanje v državne institucije, kot jih nagovarja Simela Papatheophilou, kažejo, da je pot do popolne integracije še dolga. Vendar je bila institucija ZN za iskanje pogrešanih ljudi iz Sirije ocenjena kot uspešna in daje upanje, da je mogoče narediti nadaljnje korake v pravo smer.

Zato je še toliko bolj pomembno slišati glasove sirske skupnosti in jih vključiti v procese odločanja, da bi se izognili frustracijam. Pot naprej je skozi dialog in razumevanje, zgodbe ljudi, kot so Reem Saijari, Ali Zaki Torki in Fadi Saleh, pa so najboljši dokaz, da lahko integracija uspe, ko vsi stopimo skupaj.