Bitka za poplavne ravnice Donave: Bo Lobautunnel postal resničnost?

Bitka za poplavne ravnice Donave: Bo Lobautunnel postal resničnost?

V zadnjih letih se večkrat razpravlja o prometni infrastrukturi na Dunaju, predvsem o načrtovani gradnji predora Lobau. Forum za znanost in okolje (FWU) se že 40 let zavzema za zaščito poplavnih ravnic Donave, enega zadnjih nedotaknjenih naravnih območij v mestu. FWU je bila ustanovljena zaradi potrebe po zaščiti donavskih poplavnih ravnic pred uničenjem s Hainburško elektrarno. Reinhold Christian, direktor načrtovanja nacionalnega parka Donauauen, podpira boj proti grožnji, ki jo predstavlja novi predor, katerega 8,3 kilometra bi lahko pomenilo precejšnjo obremenitev za naravo.

Minister za promet SPÖ Peter Hanke podpira gradnjo avtoceste, takratni okoljski mestni svetnik Michael Häupl pa je v svojem mandatu izražal pomisleke. To je dilema: medtem ko se Hanke zanaša na študijo, ki povezuje gradnjo S1 z izboljšanjem kakovosti življenja in zagotavljanjem poslovne lokacije, znanstveniki FWU in TU na Dunaju kažejo, da obstajajo tudi nasprotni rezultati.

Argumenti obeh strani

Omeniti velja, da študija infrastrukturnega ekonomista Michaela Getznerja kaže, da le 50 % študij kaže merljivo povečanje produktivnosti zaradi gradnje cest. 30 % jih ne kaže povečanja, 20 % pa celo poroča o poslabšanju. Getzner poudarja, da imajo naložbe na področjih, kot so zdravstvo, raziskave, digitalizacija, kultura ali varstvo podnebja, pogosto bolj učinkovit učinek kot nove ceste.

Kljub temu projekt ne ostaja nekritičen. Helga Kromp-Kolb, ugledna raziskovalka podnebja, poudarja, da izpusti, ki jih povzročata gradnja predora in nove ceste, niso vključeni v podnebne cilje. Prometni sektor je odgovoren za 30 % emisij CO2 in ta številka še naprej raste. Kromp-Kolb poziva k temeljitim sistemskim spremembam, ki spodbujajo javni prevoz in alternativna prevozna sredstva. To bi lahko rešilo resne prometne težave.

Vloga Donave

Sama Donava, druga najdaljša reka v Evropi, ni znana le po svoji lepoti, ampak tudi po svojem gospodarskem pomenu. Teče skozi deset evropskih držav, vključno z Avstrijo, in ima skupno dolžino 2850 km. Donava poleg vloge vodne poti ponuja številne možnosti za preživljanje prostega časa, kot so kolesarjenje po donavski kolesarski poti in križarjenja, ki so med turisti še posebej priljubljena. Delta Donave v Romuniji, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je pomemben ekosistem, bogat z različnimi vrstami rib.

Z mnogimi vidiki, ki jih ponuja Donava, in nujnimi vprašanji o prometni infrastrukturi na Dunaju je diskurz o predoru Lobautunnel in S1 izziv, ki ne vpliva le na trenutni urbani razvoj, temveč tudi na prihodnje generacije. Kako se bo Dunaj odločil obvladati tehtanje med naravnimi in gospodarskimi interesi?