Premiera v Josefstadtu: Bernhardov 'Theatermaker' - škandali in igre moči!

Premiera v Josefstadtu: Bernhardov 'Theatermaker' - škandali in igre moči!

23. oktobra 2025 je »The Theatre Maker« Thomasa Bernharda praznoval svojo premiero v Theater in der Josefstadt. V režiji Matthiasa Hartmanna in s Herbertom Föttingerjem v glavni vlogi se ponovno uprizarja zgodba o tiranskem gledališkem režiserju Brusconu, ki obravnava tako inherentno kritiko gledališkega posla kot globoka vprašanja o zlorabi moči. Föttinger, sam direktor gledališča, je prikazan kot mizogina močna figura in je sprejel izziv igrati lik, ki ga na določen način zrcali.  nachtkritik.de poroča, da se Hartmann v oddaji opisuje kot »medgeneracijska oseba« in se osredotoča prav na to vprašanje zlorabe moči.

Izjemna je tudi scenografija Volkerja Hintermeierja. Dvodelni oder odseva protagonistov notranji nemir: na levi gledalci zagledajo zanikrno prireditveno dvorano v gostilni, na desni strani pa mračno sobo, ki simbolizira Brusconovo notranjo temo. Vlogo Brusconove žene prevzame Silvia Meisterle, ki s svojim plesom komentira moževe verbalne napade.

Klasika z zgodovino

Gledališčnik velja za klasiko povojne literature že od premiere leta 1985 na Salzburškem festivalu, ki je že takrat povzročil škandal. Takratni finančni minister Franz Vranitzky in šolski minister Herbert Moritz sta se občutljivo odzvala na Bernhardova provokativna besedila. Sam Bernhard je kritiziral tradicijo gledališča in pozval k spremembam v družbi. Zato ima kos še danes simbolično dodano vrednost, ne glede na vse orf.at podčrtano.

Föttingerjeva upodobitev daje liku Bruscona intenzivnost, ki je opazna v percepciji občinstva. V zadnjem prizoru se zdi, da je Bruscon preobremenjen s svojo družino, zamrmra resignirane besede »Kot da bi vedel« in pade na kolena, kar si lahko razlagamo kot močno podobo neuspeha njegovih avtoritarnih ambicij. Kljub odličnim igralskim nastopom je bil aplavz po premieri precej pridušen, z nekaj žvižgi pa je kazalo na mešane odzive občinstva.

Ozadje in kontekst

Skozi produkcijo se prepleta tema zlorabe oblasti in avtoritarnih struktur. Hartmann je kritiziral dejstvo, da mizogine tirade v Bernhardovih besedilih danes niso več sprejemljive. Poudarja, da je Bernhardova glasbena govorica izjemnega pomena za produkcijo. Ta kritični pregled se ujema z razpravami o vlogi moči in odnosov med spoloma v današnji gledališki krajini. literaturhaus-wien.at poudarja tudi, kako so Bernhardova dela medbesedilno povezana in resonirajo z zgodovinskimi in družbenimi temami.

Predstava ne kaže le na medčloveške konflikte, ampak kritizira tudi sam gledališki posel. Föttinger bo leta 2026 predal svoj položaj Marie Rötzer in se namerava umakniti od nadaljnjega režijskega dela, Matthias Hartmann pa se želi ponovno uveljaviti na Dunaju z "Immanuelom Kantom". Njegova vrnitev bo vznemirljiva, saj kompleksnost likov in kritični pristop do Bernhardovih besedil jasno nakazujeta, da se mora gledališče v der Josefstadtu nenehno redefinirati.