Več kot 8000 iskanih oseb: Kdo so najbolj iskani v Avstriji?

Več kot 8000 iskanih oseb: Kdo so najbolj iskani v Avstriji?

Aktualni statistični podatki Ministrstva za notranje zadeve kažejo zaskrbljujočo sliko: v Avstriji trenutno iščejo 8.216 oseb z odredbo o prijetju ali demonstracijah. To informacijo je objavil notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) na zahtevo svobodnjaške stranke (FPÖ) in obravnava stanje kriminala v državi. Največja skupina iskanih so državljani Romunije s 1233 osebami, kar predstavlja 15 odstotkov vseh iskanih.

Zanimiva je tudi slika narodnosti: sledijo Srbi z 11,1 odstotka, Nemci s 7,6 odstotka ter Madžari in Slovaki, ki predstavljajo vsak po skoraj 5,3 odstotka iskanih. Na srečo so Avstrijci s 5,1-odstotnim deležem šele na šestem mestu. Med »prvo deseterico« iskanih so tudi državljani Turčije, Poljske, Gruzije in Češke. Vendar pa statistika prikazuje le število iskanih oseb in zanemarja storjena kazniva dejanja, kar bi lahko zagotovilo nekaj varnosti, ki pa ni podrobneje preučena.

Evropski nalog za prijetje v središču pozornosti

Osrednja komponenta v vseevropskem boju proti kriminalu je Evropski nalog za prijetje (EuHb). Ta pravna podlaga omogoča pravosodnim organom ene države EU, da zahtevajo prijetje in predajo osebe v drugi državi EU. Od uvedbe 14. maja 2005 je evropski nalog za prijetje namenjen krepitvi sodelovanja med pravnimi sistemi držav EU. Načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb ima pri tem ključno vlogo.

Zanimivo je, da za 32 konkretnih kaznivih dejanj ni treba preverjati dvojne kaznivosti, če je za kaznivo dejanje v državi izdajateljici zagrožena zaporna kazen najmanj treh let. Pri odločitvah pravosodnih organov se ne smejo upoštevati politični vidiki. To pomeni, da države EU ne morejo zavrniti predaje svojih državljanov, razen če same izvršijo kazen, kar bistveno izboljša učinkovitost sistema.

Mednarodne razsežnosti in izzivi

Globalne povezave se ne kažejo le v številkah. Na primer, po podatkih Interpola se po vsem svetu išče več kot 80.000 ljudi, od 24. junija 2025 pa je bilo iskanih skupno 81.515 ljudi. Kar zadeva evropski nalog za prijetje, so številke prav tako spektakularne, saj je bilo izdanih skupno 39.933 nalogov za prijetje, pri čemer sta Poljska s 5.420 in Romunija s 3.488 vodilni na seznamu »Največ«. Wanted« v Evropi.

Druga točka, ki je ne smemo prezreti, so različne razmere v zaporih v državah EU, ki lahko vplivajo na zaupanje v uporabo evropskega naloga za prijetje. Študije kažejo, da je bila izvršba evropskega naloga za prijetje odložena ali zavrnjena v skoraj 300 primerih od leta 2016 zaradi nevarnosti kršitve temeljnih pravic, kar odpira vprašanja o zaščiti pravic osumljencev.

Na splošno obstaja zapletena slika boja proti kriminalu v Evropi, ki s seboj prinaša izzive in napredek pri sodelovanju med pravosodnimi organi. Medtem ko število iskanih oseb v Avstriji kaže na zaskrbljujoč razvoj, je pomembno, da ne pozabite na pravni okvir in njegovo izvajanje.