Suche
Mein Konto
Hörlgasse 7: Najemniki končno pozivajo h koncu stanovanjske groze!
Najemniki na Hörlgasse 7, Alsergrund, se borijo proti pritožbam in špekulacijam, medtem ko prihodnost ostaja negotova.
Hörlgasse 7: Najemniki končno pozivajo h koncu stanovanjske groze!
Stanovanjska situacija na naslovu Hörlgasse 7 v okrožju Alsergrund že nekaj časa skrbi najemnike in javnost. Po poročilu Fabiana Franza MyDistrict Prebivalci se spopadajo z nesprejemljivimi razmerami. Najbolj znane zamere so odprte luknje v stenah, zmrznjene plinske cevi in dolgotrajno pomanjkanje upravljanja nepremičnin, saj stavbe upravlja insolventna skupina LNR. Upanje najemnikov, da se bo kmalu našel kupec, ki bo resno vzel skrbi stanovalcev, ostaja neizpolnjeno.
Vendar ta problem ni omejen samo na Hörlgasse. Podobno je v mnogih delih Dunaja: kritičen pogled na razvoj nepremičnin kaže, da so bile številne hiše zaradi pomanjkanja večjih naložb namerno zanemarjene ali propadle. Pogosto se to počne z namenom izselitve najemnikov in sprostitve prostora za luksuzne novogradnje, kot je npr. LEVO na novinarski konferenci, na kateri so sodelovali okrožni svetnik Kurto Wendt in predstavniki stranke. Wendt, ki že 36 let živi v Hörlgasse, je jasno spregovoril o očitnih zamerah na stopnišču, kjer živijo miši.
Zahteve najemnikov
Na tiskovni konferenci je postalo jasno, da najemniki zahtevajo več besede pri odločanju. Angelika Adensamer, tiskovna predstavnica za LINKS, je opozorila, da je trenutni tržni sistem propadel in bi marsikatero stanovanje naredilo neprimernega za bivanje. Njihovi predlogi segajo od stečaja do razlastitve, da bi odgovornost preložili z nesposobnih lastnikov. Te zahteve je podprla Claudia Krieglsteiner (KPÖ Dunaj), ki je izpostavila nujnost vzpostavitve stanovanja kot temeljne pravice – vključno s pravico do energije in toplote.
Vprašanja stanovanjskih razmer poudarjajo precejšnjo socialno neenakost v mestu. Analiza mestnih stanovanjskih razmer na podlagi wien.gv.at objavljeno kaže, da imajo Dunajčani z migrantskim ozadjem običajno manj razpoložljivega življenjskega prostora. Statistično gledano ljudje brez migrantskega ozadja živijo v povprečju s 43 kvadratnimi metri na prebivalca, migranti iz tretjih držav pa le z 28 kvadratnimi metri. To še poslabšujejo stalne razlike v cenah najemnin, ki so v zadnjih letih močno narasle.
Trenutni dogodki na Hörlgasse in drugih prizadetih območjih kot socialnih žariščih kažejo, da je nujno ukrepanje. Prebivalci upajo, da se bo kmalu pojavila rešitev, ki ne bo le izboljšala njihovega življenjskega položaja, temveč presegla obstoječo stigmo nepremičninskih špekulacij na Dunaju.