Vandali poškodovali spomenik Srebrenici na graškem mostu!

Vandali poškodovali spomenik Srebrenici na graškem mostu!

V petek, 1. julija 2025, je bilo na glavnem graškem mostu poškodovano začasno obeležje v spomin na 30. obletnico pokola v Srebrenici. Pobuda zapomni si je postavil ta spomenik v spomin na več kot 8000 žrtev strašnega genocida v vojni v Bosni.

Na most Erzherzog Johann so kot simbol spomina položili enajst belih cvetov. Žal je bila največja od teh rož odstranjena, kar je iniciativa obsodila. Ta incident razume kot napad na sprijaznjenje s situacijo, mirovno delo in zaščito človekovih pravic. "Zahtevamo popolno preiskavo tega dejanja vandalizma," je dejal tiskovni predstavnik iniciative.

Izraz protesta

V ponedeljek zvečer se je na mostu zbralo enajst ljudi, ki so s svojo prisotnostjo protestirali. To je bil simboličen znak - 11 pomeni 11. julij, mednarodni dan spomina na masaker v Srebrenici. V tem kontekstu vas pobuda vabi zapomni si za “Graški pohod miru” prihodnji četrtek ob 18. uri. na Trgu človekovih pravic.

Zgodovinski kontekst pokola

Pokol v Srebrenici velja za največji zločin proti človeštvu v Evropi po koncu druge svetovne vojne. 11. julija 1995 so enote bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića zavzele mesto Srebrenica. Več kot 7.000 muslimanskih Bošnjakov, večinoma moških in fantov, je izgubilo življenje v naslednjih dneh. To se je zgodilo v obdobju, ko se je z razpadom Jugoslavije začelo hudo obdobje državljanske vojne. Napetosti med etničnimi skupinami so pripeljale do tega, da je regija Bosne in Hercegovine v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja postala vir konfliktov.

Srebrenica je bila razglašena za varno območje ZN, vendar okoli 350 vojakov ZN ni moglo zaščititi civilistov. V času, ko so se grozodejstva začela, je bilo v mestu do 42.000 ljudi, vključno s 36.000 begunci. Ženske in otroke so ločili od moških, ki so jih nato množično pobijali. Za kaznovanje teh zločinov je bilo ustanovljeno Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Do danes je bilo ovadenih 161 ljudi.

V zadnjih letih se je povečala razprava o tem, ali je treba pokol opredeliti kot genocid. Razmere zapletajo politične napetosti v Bosni in Hercegovini, kjer se med drugim z izjavami in dejanji v središču pozornosti vedno znova znajdeta srbski premier Aleksandar Vučić in politični voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik. Bosna in Hercegovina ter ZN se bodo 11. julija 2024 prvič mednarodno spominjali genocida in za ta dan določili mednarodni dan spomina.

S komemoracijami, ki potekajo tudi v Srebrenici, se spominjajo strašnih dogodkov in ohranjajo spomin na žrtve. Kljub desetletjem preiskave pokol ostaja kontroverzna tema in za mnoge iskanje resnice še zdaleč ni končano. O nenehnem iskanju posmrtnih ostankov umorjenih poroča zgodovinarka Belma Zulić.