Trije zgodovinski zakladi Afrike: ogrožanje uspešno ustavljeno!

Trije zgodovinski zakladi Afrike: ogrožanje uspešno ustavljeno!

Unesco je pred kratkim na zasedanju Odbora za svetovno dediščino v Parizu objavil dobro novico: tri območja afriške svetovne dediščine so umaknili s seznama ogroženih območij. Sem spadajo ruševine zgodnjekrščanskega romarskega mesta Abu Mena v Egiptu, staro mesto Ghadames v Libiji in deževni gozdovi Atsinanana na Madagaskarju. Ta odločitev kaže, da so zaščitni ukrepi, ki so jih sprejeli odgovorni akterji, uspešni in območja zdaj ne veljajo več za ogrožena. Kot poroča Deutschlandfunk Kultur, seznam ogrožene svetovne dediščine zdaj vključuje 53 vnosov, vključno s starim mestnim jedrom Dunaja.

Svetovna dediščina je dragocen del naše svetovne dediščine in je pogosto pod pritiskom. Vzroki so različni: velike izzive predstavljajo naravne nesreče, globalno segrevanje, vojne, strukturni razvoj in ne nazadnje množični turizem. Po mnenju Unesca je treba te dejavnike tveganja skrbno spremljati, da bi ohranili edinstvenost teh območij. Poleg že omenjenih območij so tudi druga, kot sta nacionalni park Virunga v Demokratični republiki Kongo in zgodovinsko središče Lviva v Ukrajini, ogrožena zaradi oboroženih spopadov in nezakonitih dejavnosti, kot je povzela Wikipedia.

Grožnje svetovni dediščini

Ogroženost naših kulturnih dobrin ni nova tema. Številna območja svetovne dediščine so rezultat desetletij razvoja, ki jih je treba nenehno prilagajati. Poleg tega morajo biti vsi ukrepi preoblikovanja in širitve združljivi s svetovno dediščino, da ne bi ogrozili izjemne univerzalne vrednosti območij. To je poudaril tudi UNESCO, ki je poudaril, da se razvojni projekti lahko izvajajo le, če niso v nasprotju s cilji varstva Konvencije o svetovni dediščini.

V tem kontekstu je še posebej pomembno, da se presoje vpliva na svetovno dediščino izvedejo v zgodnji fazi. Če teh manjka, lahko sistem preventivnega varovanja uide izpod nadzora in v najslabšem primeru povzroči celo izgubo vseh varovalnih ciljev. Zlasti v mestih, kot je Dunaj, kjer je staro mestno jedro od leta 2001 na seznamu ogrožene svetovne dediščine, so ti kriteriji testiranja ključnega pomena za ohranjanje kulturne dediščine.

Vloga javnosti

Za varovanje svetovne dediščine pa niso odgovorni le organi in institucije. Odločilno vlogo igra tudi družba. Treba je povečati zavest o grožnjah našim kulturnim zakladom. Le tako je mogoče ukrepe za ohranjanje zgodovinskih znamenitosti izvajati skupaj. Kdor živi na Dunaju ali obišče mesto, se mora zavedati te odgovornosti in aktivno sodelovati pri varovanju mogočnega starega mesta in njegove zgodovine.

Navsezadnje lahko še vedno upamo, da bo uspešna odstranitev treh afriških območij s seznama ogroženih spodbuda za nadaljnje zaščitne ukrepe po vsem svetu. Ker je ohranjanje naše skupne dediščine naloga, ki zadeva vse nas.